Za najboljšo izkušnjo uporabniške strani
Ta stran uporablja piškotke za najboljšo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo naše strani sprejemate uporabo naših piškotkov (nujno potrebni piškotki). Piškotki, za katere potrebujemo soglasje (analitični in funkcionalni piškotki ter piškotki za personalizirane vsebine) bodo nameščeni šele po njihovi aktivaciji. Če se strinjate z uporabo piškotkov, bodo naši partnerji (ponudniki piškotkov in izvajalci storitev na področju informatike) obdelovali identifikacijske podatke. Za to spletno stran in piškotke je odgovorna družba Porsche Slovenija d.o.o.. Nadaljnje informacije o uporabljenih piškotkih in njihovi deaktivaciji najdete v naših
Aktiviraj vse piškotke
Modeli
17.03.2020

Kaj če vam poči pnevmatika?

Kako to voznik dejansko občuti, kako v tistem trenutku odreagirati in kdo vam - tudi v času koronavirusa - lahko pomaga, če si ne znate ali ne morete sami? 

 

Predrta, uničena ali poškodovana pnevmatika je lahko nočna mora za voznika in potnike, četudi se morda zdi, da gre za banalno poškodbo, ki je - resnici na ljubo - precej redka. A na statistiko, ki pravi, da boste defekt doživeli le vsakih 150 tisoč kilometrov (ADAC), se ni za zanašati. Ker usoda nikoli ne počiva in ker ima hudič rad mlade, zato preverimo, kako odreagirati v takšnem primeru.

Ko boste najmanj pričakovali in se izleta in počitnic najbolj veselili, se lahko zgodi. In zgodi se zelo hitro. 

 

 

1.     Na instrumentni plošči se bo vklopil signal TPMS (Tyre pressure monitoring system), ki vas bo opozoril, da s pritiskom v eni od pnevmatik nekaj ni v redu, pri nekaterih modelih pa celo, v kateri je tlak prenizek. V tem primeru imate morda še nekaj sekund ali minut časa, da odreagirate, ustavite na ustreznem mestu in sami preverite, kaj se dogaja s pnevmatiko. 

 

2.     Seveda pa se lahko to zgodi tudi kar naenkrat in v tem primeru vam niti TPMS sistem ne pomaga kaj dosti (v tolažbo tistim, ki tega sistema nimate vgrajenega). Pnevmatika lahko namreč zrak spusti postopoma (zaradi vijaka, žeblja …), lahko pa tudi zelo hitro, kar se lahko zgodi zaradi večje presekanine (naležna površina ali bočnica), večje luknje ali pa pnevmatika celo poči, eksplodira (kar se sicer zgodi še bolj redko in predvsem zaradi notranjih poškodb strukture, premajhnega tlaka, preobremenitve … ). 

 

3.     Da nekaj ni v redu s pnevmatiko in tlakom v njej boste takoj občutili po nemirnem teku avtomobila, nato po opletanju volana, avto bo težje pospeševal in trmasto silil v smer, kjer je predrta, raztrgana pnevmatika, vse to pa spremlja še zlovešč ropotajoč zvok s podvozja.    

 

4.     Kako reagirati, če se kaj takega zgodi med vožnjo, pri večji hitrosti? Predvsem brez panike! Avto, ki ga začne zanašati, je treba umiriti. Roke naj bodo trdno na volanu, ki ga držite kar se da naravnost. Nikoli takoj ne zavirajte, sploh ne silovito, saj se bo sila prenesla naprej, kar bo še bolj obremenilo pnevmatiko (in platišče). Če je avto začel opletati, vam ostane samo ena na videz nelogična operacija - blago pospeševanje, da umirite avtomobil. Šele zatem narahlo zavirajte, hkrati pa iščite primerno mesto za varno ustavitev. 

 

5.     Kje najti primeren prostor za ustavitev? Na avtocesti bo to najtežje, zato je tam smiselno  poiskati odstavno nišo ali počivališče, ki vam ponuja dovolj prostora za varno ustavljanje. Na regionalki ne bi smelo biti večjih težav, kajti prostora ob cesti je tam dovolj, ustavljanje dovoljeno, hitrosti so bistveno nižje, vsekakor pa naj to ne bo takoj za zavojem. V mestu bi zaradi nižjih hitrosti morali imeti dovolj časa, da zelo zelo počasi ustavite na varnem mestu, morda na avtobusni postaji. Vsekakor ne poskusite prevoziti robnika. 

 

6.     Še med manevrom vklopite vse štiri utripalke, ko ustavite, pa takoj postavite varnostni trikotnik vsaj 100 metrov za avtomobilom. Seveda pa si pred tem nadenite varnostni odsevni brezrokavnik in zelo dobro opazujte cesto za seboj. Vsi potniki naj takoj zapustijo vozilo, še posebej na avtocesti in regionalki. 

 

7.     Če to omogoča ustavitev vozila, si oglejte nastalo škodo in se odločite kako naprej. Če na avtocesti niste ustavili na varnem mestu, če ne morete dobro označiti avtomobila in je vidljivost slabša (megla, dež, noč …), potem je ne glede na vašo spretnost pri menjavi koles smiselno zavrteti številko asistence. Umaknite se stran od vozila, na varno, še najbolje za betonsko ogrado. Pokličite številko 080 19 41 in asistenco obvestite o nezgodi, težavi in kraju, kjer se nahajate. Glede na informacije, ki jih boste posredovali, boste hitro izvedeli tudi, kako dolgo bo treba čakati na pomoč.

 

Vozniki vozil ŠKODA imajo na voljo 24 urno asistenco Porsche Slovenija ŠKODA, zato ne oklevajte s klicem na pomoč, če menite, da menjave ne boste zmogli sami ali da to ni varno. Slovenske ceste so namreč tudi pri menjavi pnevmatik terjale nepotrebne žrtve. 

Številka asistence Porsche Slovenija ŠKODA: 080 19 41

 

8.     Menjava na mestu? Da in ne … Ampak - če vam to kraj in poškodba pnevmatike omogočata in menite, da boste sami to postorili hitreje, se le lotite popravila oziroma menjave. Najprej pa seveda preverite, kaj se je zgodilo. Če je pnevmatika povsem raztrgana, uničena, če je poškodovana bočnica (raztrganina, ureznina …), potem je rešitev le rezervno kolo. Če ga nimate v avtomobilu, potem je spet na vrsti asistenca. Zakaj? Večina proizvajalcev vsaj zadnjih pet let ne opremlja več vozil z rezervnim kolesom in pnevmatiko serijsko, pač pa le s kompletom za popravilo pnevmatik. Gre za tesnilno sredstvo in kompresor, ki pa pomaga le pri manjših predrtjih (4 - 6 mm), pa še to le na tekalni plasti.

Če gre za manjšo poškodbo, morate v pnevmatiko preko ventila najprej vbrizgati tesnilno sredstvo in potem s kompresorjem napolniti pnevmatiko (kar lahko traja). Ko (in če) vam to uspe, to seveda pomeni, da lahko nadaljujete pot, vendar le do prvega vulkanizerskega servisa, čeravno nekateri obljubljajo do nekaj sto kilometrov vožnje. Seveda pa danes obstajajo tudi preprostejše verzije, kjer je v pločevinki stisnjen zrak in tesnilo, ali pa je v kompresorju že vgrajena plastenka/pločevinka s tesnilom. Ko boste na servisu, morate vulkanizerju ali serviserju povedati, da ste uporabili tesnilno sredstvo.

 

9.     Morda ne najlažja, zagotovo pa najbolj varna in zanesljiva različica zanesljive mobilnosti je rezervno kolo originalnih dimenzij ali vsaj zasilno rezervno kolo. Zanj je treba doplačati, vendar je vsak evro vreden te cene, ko pride do predrtja. Seveda je potrebno nekaj predznanja in ročne spretnosti, ampak drugače pač ne gre. Če ste med tistimi 36 %, ki po raziskavi AMZS ne znajo ali ne zmorejo menjati rezervnega kolesa (še 25 % pa jih ne zna uporabiti dvigalke), potem se tega raje ne lotevajte, saj lahko naredite kar nekaj škode na karoseriji. Rešitev je seveda spet asistenca, ki vam bo pomagala zamenjati kolo ali pa odpeljala avto do servisne delavnice. 

 

10.  Če se boste popravila in menjave lotili sami, počnite to skrajno varno. Vedno označite avtomobil (če ga niste spravili s ceste), oblecite si varnostni odsevni brezrokavnik, potnike pa napotite na varno. 

Najprej si pripravite orodje in rezervno kolo, potem odtegnite vijake in nato začnite z delom z dvigalko in pri tem skrbno namestite vrh dvigalke v poseben utor na pragu. Če je teren mehak, le najdite kakšno desko ali plosek kamen za utrditev podnožja dvigalke. Odvijte oziroma vsaj odtegnite vijake, potem pazljivo vstavite nosilni del dvigalke v utore na karoseriji (ki so predvideni za dvigalko), dvignite avtomobil z dvigalko (dva ali tri centimetre nad tlemi) in nato odvijte vijake do konca. Kolo zamenjajte in nato vijake le narahlo zategnite, dokler je vozilo še na na dvigalki. Resneje pa zategujte šele, ko je avto spet varno na tleh. In ne pozabite pospraviti orodja in uničene pnevmatike! Pa še to - po nekaj kilometrih se le ustavite in ponovno preverite zategnjenost vijakov, še najbolje na prvi bencinski črpalki, kjer preverite še pritisk v rezervni pnevmatiki (in vseh ostalih)!  

 

ZANIMIVOSTI

Praznovozne pnevmatike

V tujini jih imenujejo Run Flat (komercialnih imen in oznak je sicer več), omogočajo pa nadaljevanje vožnje tudi po izpraznitvi, saj ima bočnica posebno oporo, svoje pa doda tudi posebno platišče (ki lahko ima tudi središčni naslon). Takšne pnevmatike omogočajo nadaljevanje vožnje z omejeno hitrostjo (običajno do 80 km/h) do največ 300 km (običajno manj). So pa kakšnih 40 % težje in ustrezno dražje (vsaj 20 %), ravno tako pa zaradi trše bočnice bolj neudobne. Medtem ko na avto, ki je bil prirejen za uporabo tovrstnih pnevmatik, lahko namestite 'običajne', je obraten proces zahtevnejši in dražji, saj sta pnevmatika in platišče dražja in težja (nevzmetena masa vpliva na delo podvozja in zavor).    

Zasilno rezervno kolo

Rezervno kolo zasilnih dimenzij zaseda bistveno manj prostora v prtljažniku, ob predrtju pa ga je mogoče laže zamenjati (nižja teža), hkrati omogoča hitro nadaljevanje vožnje - vendar z omejeno hitrostjo (do 80 km/h), ravno tako pa je priporočljivo čim prej zaviti k vulkanizerju.

Zakaj ni več rezervnih koles?

Od leta 1888, ko je John Boyd Dunlop izumil pnevmatiko s tlakom, je minilo skoraj stoletje in pol in v tem času je tehnologija tako napredovala, da lahko voznik defekt na pnevmatiki pričakuje po nekaterih podatkih le vsakih sedem let ali 150 tisoč kilometrov. In ko so prozvajalci pogledali statistiko in temu dodali vse strožje predpise o izpustu CO2, so uvideli, da je rezervno kolo pravzaprav nepotrebna obremenitev, ki dviguje porabo (in izpuste) ter leži v prtljažniku. Rezervno kolo lahko hitro tehta 25 do 30 kg, zato je bilo v boju z odvečnimi kilogrami najbolj enostavno kolo umakniti, tako pridobiti nekaj prtljažnih litrov in znižati težo avtomobilu.