Modeli
Meni
Path 2@2x

03.04.2020

Razdalja, ki rešuje življenja, in drugi napotki za odgovorno mobilnost

Vsak dan, te dni pa še toliko bolj, je pomembno, da prav vsak izmed nas, ki sede za volan, odgovorno vozi po predpisih in bontonu, ne ogroža sebe in drugih ter tako prispeva svoj delež k zmanjševanju števila prometnih nesreč, da z njimi dodatno ne obremenjujemo že tako preobremenjenega zdravstvenega osebja, policije in gasilcev. Na kaj torej v prometu nikoli ne smemo pozabiti?

 

1.     Varnostna razdalja

 

V dneh, ko skrbimo za varno oddaljenost od drugih, nikar ne pozabimo na še eno pomembno varnostno razdaljo, ki rešuje življenja: tisto v vsakodnevnem prometu. 

Premajhna varnostna razdalja je med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč. Toda kaj pravzaprav sploh je varnostna razdalja? To ni absolutni pojem, točno izmerljiv v milimetrih, ampak razmik med dvema voziloma, ki obema omogoča varno vožnjo in zaustavljanje v primeru, da mora eno od vozil - običajno spredaj vozeče - zaradi nepredvidenega dogodka spremeniti svoj režim vožnje. Povedano bolj plastično: če mora vozilo pred nami močneje zavirati, ne bomo končali v njegovem zadku, če bomo vzdrževali ustrezno varnostno razdaljo.

Enaindvajset, dvaindvajset ...

Varnostna razdalja je odvisna od številnih parametrov, pri čemer so najpomembnejši vrsta podlage, vremenske razmere, hitrost vožnje, stanje avtomobila in pnevmatik ter ne nazadnje tudi voznikova zbranost. Pri gledanju v zaslon mobilnika namesto spremljanja dogajanja na cesti pač ne pomaga nobena varnostna razdalja. In kako oceniti, kolikšna varnostna razdalja je primerna? Ocena je brez asistenčne elektronike lahko le subjektivna, v praksi pa uporabljamo pravilo dveh sekund. Toliko časa mora namreč preteči med tem, ko pred nami vozeči avtomobil prevozi neko točko, in trenutkom, ko jo mi sami. Določite torej točko na cesti ali ob njej (prometni znak, hiša, nadvoz ...), in ko vozilo pred vami zapelje mimo nje, jasno in razločno izgovorite: »Enaindvajset, dvaindvajset.« Čas, ki ga porabite za to, je 95-odstotno natančen približek dveh sekund. Na nekaterih avtocestnih odsekih so zarisane oznake, ki štetje spremenijo v absolutno razdaljo glede na veljavno omejitev hitrosti. Če vozilo zadaj zapelje v merilno območje, preden ga tisto spredaj zapusti, je varnostna razdalja med njima premajhna.

Kot obveznost voznikov je varnostna razdalja predpisana v Zakonu o varnosti cestnega prometa: »Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja), oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.«

Zakon tudi predpisuje, da mora varnostna razdalja ne glede na vozne razmere omogočati, da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi. Prav tako mora biti varnostna razdalja tolikšna, da se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas. Pri hitrosti sto kilometrov na uro je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa najmanj 72 metrov.

 

Velik delež prometnih nesreč zaradi neprimerne varnostne razdalje se zgodi v mestih, kjer je promet strnjen ter je dinamika vožnje odvisna tudi od križišč in semaforjev. Tu so hitrosti manjše, in če se zgodi nesreča, običajno razen zvite pločevine ni resnejših posledic. Večji problem so trčenja na avtocestah, kjer so hitrosti neprimerno večje in je zato tudi energija pred trkom kljub zaviranju precej večja. Sploh ob prometnih konicah in v slabi vidljivosti prihaja do naletov in verižnih trčenj, pri tem pa so posledice vedno hude. Kako ravnati

Za vse, ki jim štetje sekund povzroča preglavice, je tu še ena preprosta rešitev. Razdalja do vozila pred nami naj bo v metrih večja od polovice vrednosti hitrosti, s katero vozimo. Če vozimo s hitrostjo sto kilometrov na uro, naj bo torej varnostna razdalja vsaj 50 metrov. Fizika pa pravi: ko podvojite hitrost, je varnostna razdalja štirikrat daljša.

Sposobnost ocenjevanja razdalje se izboljša z leti in desetletji izkušenj. Danes imajo vsi avtomobili ABS in ESP, kar je izdatno pripomoglo k zmanjšanju števila trčenj zaradi premajhne varnostne razdalje. Zanimivo je, da je eden glavnih razlogov za nalet vozil prešibko zaviranje. Ko pride do kritične situacije, zato strokovnjaki priporočajo, da vedno do konca pohodite zavoro. Drugo bo, če bo lahko, naredila elektronika. Sistem za opozarjanje na trk in pomoč pri zaviranju v sili, ki ga ima vse več vozil, pa je tako ali tako tista asistenca, ki bo v prihodnjih letih rešila številna življenja. Avtomobil bo namreč zaviral veliko pred tem, ko bo človek sploh zaznal nevarnost, kaj šele se nanjo odzval. 

 

 

Nevarnost preti tudi od zadaj

Ne le varnostno razdaljo do spredaj vozečega vozila, ohranjati velja tudi nekaj prednosti pred tistim, ki vozi za vami, sploh če opazite, da se voznica ali voznik ukvarja še s čim drugim kot gledanjem na cesto. Telefon v rokah, pitje kave, šminkanje … Dovolj je že klepet s sopotniki, pa se lahko voznik za vami odzove prepozno, se zaleti v vas in vas potisne naprej, celo v avto pred vami.

Zato je vedno, kadar je promet gost, v ogledalih smiselno spremljati tudi vozila, ki vozijo za vami, z nekoliko večjo varnostno razdaljo do vozila spredaj pa boste imeli nekaj rezerve, tudi če vas doleti smola od zadaj. Posebna zgodba pa so objestni vozniki, ki se počutijo superiorne in vozijo dirkalno, medtem ko so skoraj nalepljeni na odbijač spredaj vozečega avtomobila. To se nikoli ne konča dobro. Preden možgani sprocesirajo zaznano nevarnost in signal po živcih pripotuje do noge, ta pa pritisne na pedal zavore, preteče skoraj sekunda, če je voznik utrujen, pa še več. K temu je treba dodati še zavorno pot.

Vešči vozniki se takih kamikaz za seboj znajo znebiti z »božanjem« zavore, ko zavornega učinka skorajda ni, se pa prižgejo zavorne luči. A pozor, to početje je lahko izjemno tvegano in zahteva kar nekaj predznanja.

Raziskave so pokazale še nekaj zanimivega: neprimerna oziroma premajhna varnostna razdalja močno prispeva k izčrpavanju in utrujenosti voznika, enako tudi slabše vozne razmere. Vožnja v nalivu pač zahteva več pozornosti in hitreje povzroči psihično, pa tudi fizično utrujenost. Enako prekratka varnostna razdalja zahteva boljšo koncentracijo voznika in večjo pripravljenost za reakcijo kot bolj sproščena vožnja na primerni varnostni razdalji, kar spet privede do enakega učinka.

Bližje ko boste vozili, počasneje boste na cilju

Premajhna varnostna razdalja vpliva tudi na pretočnost prometa. Tedaj je namreč učinek harmonike veliko bolj očiten kot takrat, ko je med vozili ustrezna razdalja. Sploh na avtocestah lahko večkrat opazimo zastoje, do katerih pride brez pravega razloga, samo zato, ker je pač celotna kolona vozil začela zmanjševati hitrost in nato pospeševati. To se ne zgodi simultano, ampak kot pri dominah: avtomobili zavirajo in potem pospešujejo drug za drugim od prvega do zadnjega in obratno. Če bi vsi vozili s primerno varnostno razdaljo, do tega učinka - in zastoja - ne bi prišlo.

Kaj pa prevelika varnostna razdalja? V praksi ta ne obstaja, vsaj stroka o njej ne govori. Je pa seveda jasno, da tudi nepotrebno povečanje razdalje med vozili lahko privede do manjše pretočnosti prometa. A za to imamo elegantno rešitev, ki se ji reče (varno) prehitevanje.

Slabo vreme, daljša zavorna pot

Eden od že omenjenih parametrov varnostne razdalje so vremenske razmere. Če je priporočljiva časovna varnostna razdalja dve sekundi, se je pri tem treba zavedati, da to priporočilo velja ob idealnem vremenu. V dežju se poveča za dodatno sekundo, na zasneženi cesti pa še bolj, da o megli in poledici niti ne govorimo. Pri tem je treba upoštevati še zunanjo temperaturo in temperaturo podlage ter vrsto in trdoto pnevmatik. Zlizane pnevmatike v enakih razmerah pač zavirajo slabše kot nove, hladnejše zimsko cestišče pa v primerjavi z dobro ogretim poletnim nekoliko podaljša zavorno pot.

Na varnostno razdaljo vpliva tudi teža vozila. Gre za preprosto fiziko in kinetično energijo. Zavore bi morale opraviti svoje delo vsaj v območju varnostne razdalje in reakcije, če seveda niso izrabljene oziroma okvarjene. Mestni malček in večji tovornjak se bosta tako na ustrezni varnostni razdalji zaustavila povsem brez težav, že zdrava pamet pa pove, da za tovornjake zaradi njihove teže, čeprav je tako zapisano v 44. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu, ne more veljati pravilo dveh sekund. Le v predorih je za težkokategornike predpisana varnostna razdalja sto metrov, dodatno pa je urejena tudi z največjo dovoljeno hitrostjo, ki je za priklopnike 80 kilometrov na uro.

Od malih do velikih

ADAC-ov primerjalni test je pokazal, da osebno vozilo v idealnih razmerah za zaviranje od hitrosti 80 kilometrov na uro do ustavitve potrebuje 22,3 metra, športni SUV meter več, še meter in pol doda prikolica, tovornjak pa potrebuje 36,2 metra. To je pravzaprav zelo dobro, če upoštevamo, da ima tovornjak desetkrat večjo težo od avtomobila. Raziskave kažejo, da imajo največ težav z zavorno potjo kombiji in avtodomi, medtem ko so težki tovornjaki pri zaviranju zelo učinkoviti, celo bolj kot osebni avtomobili. Pri slednjih razlike pri zaviranju od hitrosti sto kilometrov na uro do popolne zaustavitve (po podatkih nemškega ADAC-a) niso velike in se gibljejo v okviru metra ali dveh. Celotna pot ustavljanja vozila pa ni sestavljena le iz zavorne poti, ampak tudi iz reakcijskega časa, ki preteče od trenutka, ko je voznik sprevidel nevarnost in se odzval. V povprečju je to približno 0,1 sekunde, k temu pa je treba dodati še okoli 0,8 sekunde, kolikor preteče do trenutka, ko je noga prav zares na pedalu zavore. Gre za skoraj sekundo reakcijskega časa, kar pri hitrosti 80 kilometrov na uro pomeni dobrih 22 prevoženih metrov. Tej razdalji dodajte še zavorno pot, torej razdaljo, ki jo vozilo prevozi do ustreznega zmanjšanja hitrosti oziroma zaustavitve, in jasno vam bo, zakaj velja pravilo dveh sekund

 

 

4. Pazite na kolesarje in ohranjajte varnostno razdaljo!

Slovenska zakonodaja ne predpisuje, kakšna naj bi bila primerna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarja, priporočila pa so jasna, in sicer najmanj 1,5 metra na odprti cesti in en meter v naselju. Vozniki naj torej kolesarje prehitevajo tako, kot bi prehitevali avtomobil: v celoti zapeljite na levi vozni pas. Voznik mora na začetku in koncu prehitevanja tudi ohranjati dovolj veliko razdaljo do kolesarja, da ga z vozilom ne zadene. Več o tem, kako voziti in kolesariti varno, si preberite  tukaj.

 

5. Med vožnjo ne uporabljajte telefona!

Poskusite odmisliti duševno obremenjujočo situacijo, v kateri smo se znašli, in vso zbranost posvetite dogajanju na cesti. To pomeni tudi izogibanje uporabi telefona, tudi prostoročnemu, ter pisanju tekstovnih sporočil. Vso pozornost potrebujete za vožnjo. 

 

6. Hitrost prilagodite predpisom in razmeram na cesti!

Med glavnimi vzroki najhujših prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, pogosto povezana še z nepravilnim prehitevanjem in neupoštevanjem pravil o prednosti. Bodite del rešitve, ne problema. 

 

7. Vozila s prednostjo imajo - prednost. 

Bodite pozorni na dogajanje na cesti, glasbo poslušajte na jakosti, ki ne preglasi zvokov iz okolice, in takoj naredite prostor rešilcem, gasilcem in policistom na nujni vožnji. 

 

 

8. Ne pozabite na bonton!

Pripravili smo vam še nekaj namigov za prijaznejše sobivanje v prometu, ki tako kot zgornji napotki ne veljajo le v tem izrednem času, ampak bi se jih morali držati prav vsak dan: 

 

a)    POMAGAJTE

Postavite se v kožo tistih, ki se težje znajdejo za volanom. Empatija je ključna.

 

b)    PREDVIDEVAJTE

Umirjeni in zbrani predvidevajte nevarne vozniške situacije. 

 

c)     NE STRESAJTE JEZE

Pustite jo tam, kjer vas je ujela; naj vas neprimerno in nasilno vedenje drugih ne spremlja ves dan. 

 

d)    SIGNALIZIRAJTE

Svoje namene jasno nakažite drugim udeležencem v prometu; smernik govori mednarodno priznan in vsem preprosto razumljiv jezik, ki pravi »grem tja«. Vsi štirje smerniki pa vozilu za vami, ki vas je denimo spustilo predse, sporočajo »hvala ti«.

 

e)    SPOŠTUJTE

Bodite spoštljivi in prizanesljivi do drugih udeležencev v prometu, še posebej tistih, ki so šibkejši od vas: pešcev in kolesarjev.

 

f)     POMAHAJTE

Spravljiva in razumljiva gesta z roko premosti jezikovne in druge komunikacijske šume.

 

g)    NASMEHNITE SE

Nasmeh dela čudeže - za ceno enega dobite dva nazaj!

 

h)    EKIPNI DUH

Ključna sta aktivno sodelovanje za preprečitev nastanka nevarnih situacij in skupno prizadevanje vseh udeležencev v prometu.

 

i)      OČESNI STIK

Potrudite se za očesni stik in vzpostavitev bolj osebnega odnosa z drugimi vozniki. 

 

Ne le upoštevanje zakonskih predpisov, tudi bonton in empatija sta ključna za udobno in varno vožnjo. Simply Clever. A tega v slovenski vozniški kulturi primanjkuje.

TUKAJ PREBERITE VEČ O SLOVENSKI VOZNIŠKI KULTURI