Za najboljšo izkušnjo uporabniške strani
Ta stran uporablja piškotke za najboljšo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo naše strani sprejemate uporabo naših piškotkov (nujno potrebni piškotki). Piškotki, za katere potrebujemo soglasje (analitični in funkcionalni piškotki ter piškotki za personalizirane vsebine) bodo nameščeni šele po njihovi aktivaciji. Če se strinjate z uporabo piškotkov, bodo naši partnerji (ponudniki piškotkov in izvajalci storitev na področju informatike) obdelovali identifikacijske podatke. Za to spletno stran in piškotke je odgovorna družba Porsche Slovenija d.o.o.. Nadaljnje informacije o uporabljenih piškotkih in njihovi deaktivaciji najdete v naših
Aktiviraj vse piškotke
Modeli

03.04.2020

Razdalja, ki rešuje življenja, in drugi napotki za odgovorno mobilnost

Vsak dan, te dni pa še toliko bolj, je pomembno, da prav vsak izmed nas, ki sede za volan, odgovorno vozi po predpisih in bontonu, ne ogroža sebe in drugih ter tako prispeva svoj delež k zmanjševanju števila prometnih nesreč, da z njimi dodatno ne obremenjujemo že tako preobremenjenega zdravstvenega osebja, policije in gasilcev. Na kaj torej v prometu nikoli ne smemo pozabiti?

 

1.     Varnostna razdalja

V dneh, ko skrbimo za varno oddaljenost od drugih, nikar ne pozabimo na še eno pomembno varnostno razdaljo, ki rešuje življenja: tisto v vsakodnevnem prometu. 

Premajhna varnostna razdalja je med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč. Kot obveza voznikov je predpisana v Zakonu o varnosti cestnega prometa:

 

Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom. (...) 

Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati, da:
- lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi,
- se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni prometni pas.

 

Pri hitrosti 100 km/h je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 km/h pa vsaj 72 metrov.

Sekundno metodo ali pravilo dveh sekund uporabljamo tako, da ob robu vozišča izberemo nek predmet oziroma orientacijsko točko, na primer prometni znak. Ko pred nami vozeče vozilo z zadnjim delom vozila prevozi to točko, začnemo šteti v sekundnem taktu: »Enaindvajset, dvaindvajset.« Če isto mesto s sprednjim delom vozila prevozimo ob izteku štetja dveh sekund, imamo ustrezno varnostno razdaljo. Če ga prevozimo prej, je varnostna razdalja premajhna.

  

 

Celotna pot ustavljanja vozila je sicer sestavljena iz reakcijskega časa in zaviranja oziroma zavorne poti. Reakcijski čas je tisti, ki preteče od trenutka, ko je voznik sprevidel nevarnost in se odločil reagirati. V povprečju torej približno 0,1 sekunde, k temu pa je treba dodati še okoli 0,8 sekunde, kolikor preteče do trenutka, ko je noga prav zares na pedalu zavore. Gre za skoraj sekundo reakcijskega časa, kar pri 80 km/h znaša na primer dobrih 22 metrov! Temu dodajte še zavorno pot in … Jasno postane, zakaj velja pravilo dveh sekund.

Pri izračunu varnostne razdalje upoštevajte tudi dejavnik vozila pred in za seboj - dostavnik (kombi) bo pri 80 km/h potreboval kakšnih 5 metrov več, vlačilec pa kar 15 metrov več, da bo ustavil pri hitrsti 80 km/h (ADAC). 

 

ŠKODA OCTAVIA potrebuje na primer od 100 km/h do popolne zaustavitve okoli 33 metrov (v idealnih razmerah - ustrezne pnevmatike, dobra podlaga, suho cestišče, vzdrževana mehanika …).  

 

2.  Nevarne temperature

Ne pozabite, da kljub višjim temperaturam še vedno vozite z zimskimi pnevmatikami (vsaj večina voznikov), kar pomeni tudi, da se zavorna pot vašega vozila s tem občutno podaljša. Pri 15 stopinjah Celzija se bo vozilo z zimskimi  pnevmatikami ustavilo približno 6 do 7 metrov kasneje kot vozilo, ki vozi z enako hitrostjo in ima letne pnevmatike. Ali drugače - ko bo avtomobil, opremljen z letnimi pnevmatikami, obstal, se bo tisti z zimskimi še vedno gibal s hitrostjo okoli 35 km/h! Več o morebitnih nevarnostih vožnje z zimskimi pnevmatikami v toplejšem delu leta si preberite tukaj.

 

3.  Pazite na pešce!

Kljub temu, da je pešcev v prometu te dni občutno manj, je kljub temu potrebno biti pozoren nanje. Ker je tudi avtomobilov na cestah veliko manj, lahko namreč v določenih situacijah sprehajalci na svojem dnevnem sprehodu kar pozabijo na običajna pravila obnašanja v prometu - hodijo po sredini cestišča, cestišče prečkajo izven prehodov za pešce in podobno. Predvidevajte in bodite pripravljeni, še posebej pred nepreglednimi zavoji. 

 

 

4. Pazite na kolesarje in ohranjajte varnostno razdaljo!

Slovenska zakonodaja ne predpisuje, kakšna naj bi bila primerna bočna razdalja pri prehitevanju kolesarja, priporočila pa so jasna, in sicer najmanj 1,5 metra na odprti cesti in en meter v naselju. Vozniki naj torej kolesarje prehitevajo tako, kot bi prehitevali avtomobil: v celoti zapeljite na levi vozni pas. Voznik mora na začetku in koncu prehitevanja tudi ohranjati dovolj veliko razdaljo do kolesarja, da ga z vozilom ne zadene. Več o tem, kako voziti in kolesariti varno, si preberite tukaj.

 

5. Med vožnjo ne uporabljajte telefona!

Poskusite odmisliti duševno obremenjujočo situacijo, v kateri smo se znašli, in vso zbranost posvetite dogajanju na cesti. To pomeni tudi izogibanje uporabi telefona, tudi prostoročnemu, ter pisanju tekstovnih sporočil. Vso pozornost potrebujete za vožnjo. 

 

6. Hitrost prilagodite predpisom in razmeram na cesti!

Med glavnimi vzroki najhujših prometnih nesreč je neprilagojena hitrost, pogosto povezana še z nepravilnim prehitevanjem in neupoštevanjem pravil o prednosti. Bodite del rešitve, ne problema. 

 

7. Vozila s prednostjo imajo - prednost. 

Bodite pozorni na dogajanje na cesti, glasbo poslušajte na jakosti, ki ne preglasi zvokov iz okolice, in takoj naredite prostor rešilcem, gasilcem in policistom na nujni vožnji. 

 

 

8. Ne pozabite na bonton!

Pripravili smo vam še nekaj namigov za prijaznejše sobivanje v prometu, ki tako kot zgornji napotki ne veljajo le v tem izrednem času, ampak bi se jih morali držati prav vsak dan: 

 

a)    POMAGAJTE

Postavite se v kožo tistih, ki se težje znajdejo za volanom. Empatija je ključna.

 

b)    PREDVIDEVAJTE

Umirjeni in zbrani predvidevajte nevarne vozniške situacije. 

 

c)     NE STRESAJTE JEZE

Pustite jo tam, kjer vas je ujela; naj vas neprimerno in nasilno vedenje drugih ne spremlja ves dan. 

 

d)    SIGNALIZIRAJTE

Svoje namene jasno nakažite drugim udeležencem v prometu; smernik govori mednarodno priznan in vsem preprosto razumljiv jezik, ki pravi »grem tja«. Vsi štirje smerniki pa vozilu za vami, ki vas je denimo spustilo predse, sporočajo »hvala ti«.

 

e)    SPOŠTUJTE

Bodite spoštljivi in prizanesljivi do drugih udeležencev v prometu, še posebej tistih, ki so šibkejši od vas: pešcev in kolesarjev.

 

f)     POMAHAJTE

Spravljiva in razumljiva gesta z roko premosti jezikovne in druge komunikacijske šume.

 

g)    NASMEHNITE SE

Nasmeh dela čudeže - za ceno enega dobite dva nazaj!

 

h)    EKIPNI DUH

Ključna sta aktivno sodelovanje za preprečitev nastanka nevarnih situacij in skupno prizadevanje vseh udeležencev v prometu.

 

i)      OČESNI STIK

Potrudite se za očesni stik in vzpostavitev bolj osebnega odnosa z drugimi vozniki. 

 

Ne le upoštevanje zakonskih predpisov, tudi bonton in empatija sta ključna za udobno in varno vožnjo. Simply Clever. A tega v slovenski vozniški kulturi primanjkuje.

TUKAJ PREBERITE VEČ O SLOVENSKI VOZNIŠKI KULTURI