Moje ime je...

Koliko otrok se preimenuje, ker so nezadovoljni s svojim imenom? Katera imena izumirajo in katera so najbolj priljubljena? Kako dobivajo imena izdelki in zakaj Slovenci poimenujemo svoje barke, avtomobilov pa ne?

»Oprosti, lahko poveš še enkrat, prosim?« Nova prijateljica moje hčerke je morala trikrat ponoviti svoje ime, preden sem končno razumela. No, ja, nisem edina, celo vzgojiteljica ima težave z imeni nekaterih novincev. Domišljija sodobnih staršev namreč ne pozna meja. Pa se kdaj vprašajo, kako bi se počutili na mestu otroka, ki so ga sentimentalno poimenovali po kavarni, v kateri sta se »oči« in »mami« spoznala?

Starševski izziv

Kako malemu princu oziroma princeski nadeti ime, ki bo odražalo vso enkratnost, izjemnost in posebnost malega bitja? Kako z eno besedo (ali dvema) zaobjeti vso ljubezen, ki jo čutimo, in če je le mogoče, zraven povedati še kaj o nas samih? Izziv je zahteven. Ime bo, tako pač verjamejo številni starši, vplivalo na otrokov značaj in celo uspeh v življenju. Prepričanje ni novo. Staro je toliko kot ime samo, pa čeprav ne vemo natanko, na kateri stopnji človekovega razvoja se je pojavilo. A od nekdaj je bilo povezano z željami, pozitivnimi lastnostmi in usodo človeka. Navdih so nekoč črpali pri živalih, rastlinah, dragih kamnih in kovinah, bogovih in svetnikih, danes pa domišljija kot da ne pozna več meja. Malčki dobivajo imena po športnikih, svetovnih prestolnicah, uspešnih podjetjih, filmskih igralcih in starodavnih božanstvih od vsepovsod. Starši imena krajšajo, ustvarjajo pretanjene skovanke in jih prilagajajo značilnostim slovenskega jezika. Kratka imena so zelo priljubljena že nekaj časa, svoje je naredila tudi numerologija, mnogo staršev pa se pri poimenovanju izogiba šumnikov - za vsak primer, če jo bo njihov potomec zaradi izobraževanja ali službe mahnil čez mejo.

Zdi se, da postaja ime najpomembnejši način, da si posameznika lahko čim prej zapomnimo in ga ločimo od drugih. Saj veste, da jih v otrokovem razredu slučajno ne bi bilo še pet z enakim imenom. To se denimo lahko zgodi Lukom in Jakobom ter Zalam in Evam, saj so bila to v letu 2017 najpogostejša imena novorojenčkov. Mimogrede, Luka na vrhu priljubljenosti kraljuje že vse od leta 1991.

Ta revolucija kreativnosti pri poimenovanjih se je začela nekje sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so si Američani v želji po upiranju kolektivnim trendom imena začeli dobesedno izmišljevati. Temu smo v nekoliko skromnejšem obsegu vse od konca druge svetovne vojne dalje priča tudi v naših krajih. Kot piše v svojem vselej razprodanem Leksikonu imen jezikoslovec in imenoslovec dr. Janez Keber, je namreč do tedaj odločilno vlogo pri podeljevanju imen imela cerkev, nato pa so primat počasi prevzeli starši in postajali vse bolj drzni. Če jim je bilo nekdaj, kot je razvidno iz matičnih knjig, na voljo nekaj sto imen, jih je bilo konec leta 2017 pri nas že več kot 55 tisoč!

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je z imenom, ki ga nosi le en človek, pri nas poimenovanih 38.725 oseb, kar je osupljivih 70 odstotkov vseh imen. Register SURS-a sicer med desetimi najpogostejšimi imeni, ki se prvič pojavijo po letu 1991, navaja dekliška imena Kiara, Tanaja, Ronja, Erin, Tiara, Rubi, Adelisa, Inaja, Merjem in Alea, med deškimi pa Tian, Tai, Mai, Žan Luka, Daris, Eman, Nej, Nai, Tobias in Tinej. Obstajajo pa seveda tudi takšni starši, ki se trendu upirajo z izbiro starejših, konservativnejših imen. Danes v vrtcih najdemo tako Luje in Enye kot Neže in Frane.

Ste dobro premislili?

Načeloma sicer res velja, da ni dobre ali slabe izbire otrokovega imena. Vsako ime nosi s seboj zgodbo o tem, kako je bilo izbrano, in čustva, ki so se ob tem porajala. A vendar bi morali starši vedno imeti v mislih, da bo s tem imenom otrok živel vsaj do svoje polnoletnosti, ko si ga lahko brez njihovega dovoljenja tudi spremeni. In koliko otrok se po osemnajstem letu preimenuje, ker nikakor ne uživajo v tem, da imajo enako ime kot materina najljubša literarna junakinja ali očetov nogometni idol? Od leta 2005 do 2018 si je v Sloveniji ime spremenilo 7028 polnoletnih posameznikov, z dovoljenjem staršev, ki so očitno obupali nad svojo prvotno izbiro, pa tudi 979 nezadovoljnih mladoletnikov.

Laura Wattenberg v svoji knjigi The Baby Name Wizard opozarja, da poimenovanje otroka ne izraža njegove osebnosti, temveč vašo. Vi sicer odločate, ker otrok še ne more, a ko odrašča, njegovo ime vse bolj vpliva nanj. »Ljudje sklepajo že samo na podlagi imena. Ime pošilja močan signal o osebi, še preden ta stopi v prostor,« svari. Zato dodaja, da se pri izbiri imena vselej odločajte po res tehtnem premisleku, ne po trenutnem vzgibu ali modnih muhah. Starši si nemalokrat razbijajo glavo z imenom, ki bi čim bolj izstopalo, otroci pa so povsem zadovoljni s stapljanjem in vključevanjem v skupino, še ugotavlja.

»Ko sva iskala ime, sva s Tinetom za predloge prosila tudi sodelavce in prijatelje,« je povedala Mateja. Med idejami so se znašle tudi nenavadne, na primer Van Damm, Lulani, Manolo, Juan, Alipač in Dirk. »Na koncu sva izbirala med Niko, Vito, Ivo, Milo, Elo in Jano. Želela sva kratko slovensko ime, da ga bo otrok znal hitro izgovoriti in ob katerem se bo takoj vedelo, da ne gre za domačo žival.« Ko se je deklica naposled rodila, sta ji dala ime Iva, saj se krajše ime sklada tudi z dolžino očetovega priimka.

Od Marije do Maše

Živimo v časih, ko se Marije in Franci tako rekoč ne rojevajo več. Rekordno število ljudi s tema imenoma so statistiki ugotovili okoli leta 1940, nato pa je njihovo število začelo občutno padati. Skoraj pri ničli je od približno osemdesetih let prejšnjega stoletja. Podobno je z Janezi, katerih ime je višek priljubljenosti doživelo v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja, nato pa jih je bilo vse manj. Povsem drugačna slika se izriše, ugotavljajo na SURS-u, če bi k Janezu šteli tudi sodobne različice in okrajšave tega imena, kot so Jan, Žan ali Anže. Po tem štetju bi bilo ime Janez krepko na prvem mestu, saj so ta imena v zadnjih petih letih dobila precej novih lastnikov. Podobno bi veljalo za Marijo. Od sedemdesetih let 20. stoletja dalje se namreč v vse večjem številu pojavljajo različice, kot so Maja, Mojca in Maša. Ime Maja je bilo na prvem mestu v osemdesetih letih, ime Mojca je bilo tretje najpogostejše v šestdesetih in sedemdesetih letih, Maša pa je med priljubljenimi zadnjih petnajst let.

Poleg Maje je vrhunec v osemdesetih letih doseglo še eno ime: Marko. Toda leta 2017 niti en novorojenček ni dobil tega imena. Nekoliko drugačen je trend pri Ani. Največ žensk s tem imenom je bilo sredi štiridesetih let, v sedemdesetih že skoraj ni bilo dojenčice Ane, nakar se je trend obrnil in nov višek doživel leta 2000, tudi zdaj pa se Ana še vedno drži na visokem osmem mestu letvice najpogostejših imen deklic, rojenih leta 2017.

Škoda Scala je ime dobila po latinski besedi za stopnice oziroma lestev, saj za znamko predstavlja pogumen oblikovalski in tehnološki korak naprej.

Kako pa se tega lotevajo podjetja?

Na kratko: z ogromno časa in sredstev ter s temeljitimi raziskavami in dragimi analizami. Ime je pač ekonomska kategorija, ki prinaša denar. Ali pa tudi ne. Ena od pogostih napak pri poimenovanju podjetij ali izdelkov je tako na primer iskanje izraza, ki bi bil prijeten in všečen za uho. »Všečnost je popolnoma nesmiseln koncept, ki ga je nemogoče opredeliti objektivno. Všečnost je različna od ušesa do ušesa,« je jasna Lisa Merriam, svetovalka največjih svetovnih korporacij. »Všečna imena se bodo porazgubila v množici drugih. Biti jasno razpoznaven je najpomembnejša lastnost, ki jo lahko ima ime.«

Prenekateri izdelek svoj kultni status dolguje tudi svojemu imenu, marsikatero pa je postalo tako domače, da ga sploh ne dojemamo več kot konkretno blagovno znamko, denimo aspirin, kalodont, adidaske ali viagra, da ne omenjamo kokakole, ki velja za prototip odličnega imena, ker se v večini svetovnih jezikov izgovori na enak način. V času globalizacije za dobro pač velja tisto poimenovanje, ki v kakem drugem jeziku nima dvoumnega ali slabšalnega pomena. Sicer pa se proizvajalci po navdih zatekajo k mitologiji, vetrovom, imenom krajev, žensk ali pravljičnih bitij. Odločajo se tudi za kombinacije črk in številk, kar numerološko menda dobro deluje. Skratka, vse se lahko uporabi za navdih, vključno s tradicijo.

Škoda Kamiq, Karoq, Kodiaq
Pri poimenovanju SUV-modelov se Škoda drži preprostega pravila: prva črka mora biti K in zadnja Q.

Tako so denimo v Škodi poimenovali Superba in Octavio, katerih imeni izvirata iz starejših modelov v zgodovini znamke. Octavia je sicer prvotno ime dobila po grški besedi za številko osem, octa, saj je šlo za Škodin osmi model, izdelan po drugi svetovni vojni. Ime Fabia se je rodilo po logiki imen Octavia in Felicia. Bistvo, ki ga povzema beseda »fabulous« (angl. fantastična), so združili s končajem -ia in nastala je Fabia. V latinščino pa je Škoda posegla pri iskanju imena za svoj najnovejši kompaktni model: Scala je ime dobila po latinski besedi za stopnice oziroma lestev, saj za znamko predstavlja pogumen oblikovalski in tehnološki korak naprej. Pri poimenovanju SUV-modelov se Škoda drži preprostega pravila: prva črka mora biti K in zadnja Q. Toda imena Kodiaq, Karoq in Kamiq (najnovejši Škodin križanec) nimajo le pravilnega zaporedja črk, ampak imajo tudi svojo zgodbo. Kodiaq je ime zaradi svojih lastnosti dobil po največjem rjavem medvedu kodiaku z aljaškega otočja Kodiak, ime Karoq pa so za njegovega manjšega brata predlagali kar kodiaški domačini, in sicer kot kombinacijo besed »ruq« in »kaa'raq«. V jeziku tamkajšnjega avtohtonega inuitskega plemena namreč ruq pomeni puščica, kaa'raq pa avtomobil. In zakaj puščica? Ker so Škode pač avtomobili s krilato puščico (indijanska puščica s perjanico in očesom je del Škodinega logotipa). Tudi ime Kamiq izvira iz jezika Inuitov in opisuje nekaj, kar se v vsaki situaciji idealno prilega kot druga koža. Avto za vse priložnosti torej.

Proces iskanja ustreznega imena avtomobila se sicer odvija ves čas, od ideje na papirju pa skoraj do trenutka, ko novi model zapelje na cesto. Najpogosteje ime določijo po tem, ko je izdelan prototip. »Pri izbiri imena sodelujemo s profesionalnimi agencijami, ki predvsem preverjajo pomen posameznih imen v različnih jezikih. Ime mora biti sprejemljivo za različne kulture in ne sme imeti ponesrečenih dvoumnih pomenov. Ime testiramo in ga, če vzbuja negativne asociacije, zamenjamo. Če ga ciljna skupina ne sprejema, lahko namreč to vodi do vrste težav pri prodaji,« pojasnjujejo v Škodi.

Ima vaš avto ime?

Če je poimenovanje plovil nekaj povsem običajnega, pa z avtomobili ni ravno tako. V Sloveniji nimamo te navade. V ameriki je seveda drugače. Tam 2. oktobra praznujejo celo »dan za poimenovanje svojega avta«. Raziskava zavarovalnice Nationwide insurance je razkrila, da je četrtina vprašanih Američanov svojemu jeklenemu konjičku dala ime, približno tretjini med njimi pa je bil navdih za izbiro imena videz ali barva avtomobila. Najpogosteje dajejo imena svojim vozilom stari od 18 do 34 let. Ženske se za to odločajo veliko pogosteje od moških. Več kot četrtina vprašanih je svojemu avtomobilu pripisala ženski spol. Moški pa svoj avto pogosteje poimenujejo po kaki slavni zgodovinski osebnosti ali liku iz filmov. Pa ne le američani, tudi pregovorno zadržani Britanci radi poimenujejo svoj avto. Automobile association iz Velike Britanije navaja, da to naredi okoli 40 odstotkov lastnikov. Pogosteje (kar v polovici primerov) to počnejo ženske, moški le v 33 odstotkih. Trend pa je nedvomno bolj priljubljen med mladimi vozniki (70 odstotkov).

A ne glede na inovativnost in previdnost proizvajalcev nekateri lastniki sami poskrbijo za to, da imajo njihovi štirikolesniki čim prijetnejša imena. Kljub temu da to pri Slovencih ni ravno pogosto, tako moja petletnica najin avto kliče kar srček - predvsem zaradi rdeče barve, ki jo je smela izbrati sama. In kako je ime vašemu avtu?