Modeli
Meni

12.07.2017

Avto čisto od blizu

Kaj se skriva pod vašimi dlanmi, ko držite volan? Kaj v motorju, ki skrbi za vaše pospeške? In kakšna je v resnici barva vašega vozila? Kaj še čakate: oglejte si!

 

S pomočjo drsnika prodrite do mikroskopskih podrobnosti - raziščite aluminij, usnje in barve ter si preberite vse o njih!

  

Aluminij

 

Čeprav je aluminij (Al) tretji najbolj razširjen element na Zemljini skorji, ga človeštvo pozna le nekaj več kot stoletje. Njegovo industrijsko izdelavo so patentirali leta 1886 in začeli s proizvodnjo štiri leta kasneje. Je lahek, odporen na korozijo in - v kombinaciji z različnimi litinami, ki lahko vsebujejo siliko, magnezij in/ali baker - tudi izredno čvrst. Aluminij je sicer zelo pogost v vozilih znamke Škoda - ob tem seveda misli najprej pobegnejo k litim platiščem, toda aluminijeve litine so pogoste tudi v karoserijskih delih in delih motorja.

 

Razlogov za to je več, predvsem pa je v primerjavi z jeklom aluminij precej lažji, kljub temu pa primerljiv glede čvrstosti. Aluminij lahko pomaga privarčevati kar okoli 150 kilogramov na vozilo. Seveda je jasno, da je lažji avtomobil z enakim motorjem hitrejši, poraba goriva je manjša, manjša je tud obraba pnevmatik … Povedano preprosteje: aluminij ponuja mnogo prednosti, več kot jih je mogče tukaj navesti, in zato ga avtomobilski proizvajalci uporabljajo že desetletja. Že leta 1913 je NSU 8/24, eden od predhodnikov današnje znamke Audi, ki je del skupine VW, predstavil karoserijo, izdelano iz aluminija.

 

Ob vseh omenjenih pozitivnih lastnostih, kamor sodi tudi enostavna reciklaža, ki postaja vse bolj pomembna, pa ima aluminij tudi nekaj slabosti. V primerjavi z jeklom je njegova največja pomanjkljivost seveda višja cena. Prav zaradi tega so se mnogi avtomobilski proizvajalci - po nekaj poskusih z aluminijem - vrnili k jeklu in mu ostali zvesti. Prvi avtomobil, ki je imel popolnoma iz aluminija narejeno karoserijo, so izdelali tik pred iztekom minulega stoletja. In to je bil - kako presenetljivo - Audi A8, naslednik starega NSU-ja.

 

 

Tudi vozila znamke Škoda uporabljajo številne dele iz aluminija, v glavnem v bencinskih motorjih in menjalnikih, ravno tako pa pri delih podvozja. Pri motorjih in menjalnikih je aluminij v glavnem namenjen za velike lite kose, kot so blok motorja, glave motorja, vodila ventilov, oljna korita, ohišja sklopke, ohišja menjalnika in številni drugi manjši kosi. S tehnološkega vidika gre tukaj v glavnem za litje pod pritiskom (pri tem ima ŠKODA dolgoletne izkušnje) in litje v kokile - v glavnem za glave  valjev. Aluminijeve zlitine so tudi dobro prilagodljive, kar pomeni, da je mogoče prilagoditi sestavo materiala natanko določeni rabi, vključno z aplikacijami za najbolj obremenjene dele, kot so na primer glave batov.

 

Še ena zelo dobra lastnost aluminija je dejstvo, da je mogoče zlitine enostavno oblikovati in obdelovati. Seveda pa bodo vsakodnevni uporabniki vozil Škoda najbolj cenili dejstvo, da je mogoče z intenzivno rabo aluminija precej znižati težo vozila, kar se seveda najprej pokaže v zmanjšani porabi, boljših voznih lastnostih, zato pa tudi večji varnosti in boljšemu voznemu udobju.

 

Raziščite aluminij kot pod mikroskopom. Zdaj lahko prodrete globoko v material samo z uporabo spodnjega drsnika.

Če okno v mikroskopskem pogledu ni vidno, poskusite še enkrat v višji resoluciji zaslona.

 

Strokovnjak

KAREL FRANC

Koordinator razvoja motorjev

 

»Izjemno veliko izkušenj imamo z uporabo aluminijevih zlitin na področju razvoja motorjev.  Sodobni pristop, izračuni ter simulacije pa nam omogočajo pripraviti oblike, ki so optimalne tako glede na obremenitve kot glede hlajenja izpostavljenih delov motorja. Mnoge sodobne rešitve, ki smo jih uporabili v zadnji generaciji bencinskih motorjev EA211, že zahtevajo uporabo aluminijevih zlitin.«

 

 

Usnje

 

Videz, moč, vozne lastnosti, nizka poraba … Vse to je lepo in prav, toda ob koncu dneva šteje le, ali se voznik v svojem sedežu počuti dobro ali pa ga moti kak na otip neprijeten material. Ravno zaradi tega proizvajalci izbirajo vrhunske materiale. Težko je najti kakšnega, ki bi bil boljši od tega, kar je ustvarila narava. Usnje je surov material, ki živi in diha, ki je eleganten in prijeten na otip. V primerjavi s tekstilnimi materali je njegova površina nekoliko bolj drseča, zato lahko na njem tkanina tudi drsi, hkrati pa ga je precej enostavno vzdrževati. Še več - zaradi svojih lastnosti ne zadržuje dlak hišnih ljubljenčkov, ki se s tekstila tako rade preselijo na obleko lastnikov.

 

V preteklosti je bilo sicer usnje rezervirano za najdražje avtomobile, danes pa ga je mogoče najti tudi v mestnih vozilih in manjših modelih. Ob tem lahko lastnik izbira tudi med različnimi teksturami in barvami. Medtem ko ima barvano usnje povsem gladko površino, ima nebarvano drobno, fino strukturo, z mikroskopskimi porami na površini, hkrati je lahko površina mat ali svetleča.

Strokovnjaki znamke Škoda, ki skrbijo za opremo in barve, razvijajo sedežno usnje v sodelovanju s številnimi dobavitelji, vsi pa morajo izpolnjevati stroge okoljske kriterije koncerna VW. Usnje največkrat ponujajo v najboljših opremskih paketih in seveda v športnih različicah vozil. Tako morajo razvojniki pripraviti usnje v elegantnem videzu in z različnimi perforacijami za športne modele ter za zračene sedeže.

 

Na nekaterih notranjih delih avtomobila pa so uporabljeni tudi materiali, ki so podobni usnju ali pa gre za umetno usnje. Vinilne folije ali umetno usnje iz poliuretanskih mas prekrivajo mehke komponente v avtomobilu, kot na primer armaturno ploščo, vratne panele, opore za roke in podobno. Tudi ti novi materiali, ki jih pri znamki razvijajo v sodelovanju z dobavitelji, morajo ustrezati VW standardom glede mehanskih in kemičnih lastnosti, posebno pozornost pa v tovarni posvečajo okolju prijaznim materialom. Prav zaradi tega morajo vsi ti materiali skozi stroga laboratorijska testiranja. Glavni cilj je seveda razviti materiale, ki so mehki in prijetni na otip, hkrati pa so njihove lastnosti blizu naravnemu usnju.

 

 

Raziščite usnje kot pod mikroskopom. Zdaj lahko prodrete globoko v material samo z uporabo spodnjega drsnika.

Če okno v mikroskopskem pogledu ni vidno, poskusite še enkrat v višji resoluciji zaslona.

 

Strokovnjak

MARKÉTA KALÍKOVÁ

Oblikovalka, oddelek barve in oprema

 

»Skladno z znajnovejšimi trendi na tem področju delamo skupaj z našimi dobavitelji na novem, izbočenem usnju. Poleg perforacije in reliefnosti uporabljamo tudi tehnologije, ki pomagajo ustvarjati nove učinke, kot je na primer videz ogljikovih vlaken oziroma karbona, tridimenzionalni videz in podobno. Ti izdelki so v glavnem namenjeni našim posebnim izdajam vozil.«

 

 

Barva

 

Niti motor niti armaturne plošča, niti menjalnik niti prostor na sedežih: prva stvar, ki naredi vtis na stranko, je pravzaprav barva. In zato proizvajalci vlagajo precej napora v izbor barv, za katere menijo, da bodo pritegnile kupce.

 

Barvanje je vedno bilo in bo resna znanost - samo pomislite na izjemen napredek od nitroceluloznih barv do sodobnih, vodotopnih in ekološko prijaznih izdelkov! Kemična sestava pa seveda ni edini vidik - upoštevajoč dejstvo, da vsak nov avtomobil preživi približno deset ur in pol v lakirnici (Mlada Boleslav), je poraba energije, ki je potrebna za celoten proces, seveda še kako pomembna.

 

Barvo sestavlja več plasti, katerih medsebojna povezanost določa odpornost karoserije na prerjavenje. Cilj prve tehnološke operacije, ki se imenuje predobdelava, je odstraniti vse nečistoče z galvanizirane karoserije. Naslednji korak je kristalinska fosfatna plast na karoseriji, ki zagotavlja dober oprijem ostalim plastem. Z uporabo elektroforeze to plast nato prekrijejo z epoksidnim prajmerjem pri 180 stopinjah Celzija. V simultanem procesu potem vsi materiali, ki so uporabljeni, v varjenju otrdijo. V naslednjem koraku procesa barvanja nanesejo še poseben loj, ki zaščiti tesnilne materiale in karoserijo pred vdorom vode.

 

Glede na aplikacijo se določi tudi debelina PVC plastisol slojev, ki je lahko debela od 300 do 1,500 mikrometrov. Po strjevanju tega sloja pri 160 stopinjah Celzija prekrijejo karoserijo s prvim prajmerjem - vodotopnim. seveda. Temu sledi nov korak strjevanja pri 150 stopinjah in končno napoči trenutek za nanos dekorativnega sloja. V prvem koraku nanesejo vodotopno osnovno barvo, ki določi končno barvno shemo - ta se strjuje pri 80 stopinjah.

 

Drugi korak pomeni nanos prozornega sloja, ki se strjuje pri 140 stopinjah. Potem sledi nadzor kvalitete, nato pa vse votle dele obdelajo z vročim voskom pri 115 stopinjah, s čimer se ustvari še en sloj zaščite proti koroziji.

 

Druge kroserijske dele, ki so odvisni od barve, kot na primer zunanja ogledala, odbijači, dekorativne letve, usmerniki zraka (spojlerji) in podobno, dobijo v obdelavo zunanji izvajalci, toda proces je vedno podoben (razen tam, kjer gre za poseben proces za plastiko). To seveda tudi pomeni, da je barvno usklajevanje delov avtomobila kar resen izziv.

  

Izbor barv se sicer zelo razlikuje, predvsem seveda glede na model. V glavnem pa je res, da postaja izbor barv z velikostjo modela tudi vedno bolj konzervativen. Najbolj priljubljeni barvi pri modelu Superb sta tako na primer magično črna biserna in business siva kovinska.

 

Tri oziroma pet barv za en model? Pozabite! To danes ni niti približno dovolj širok nabor. Raznolika ponudba je seveda nujna. Poleg klasičnih barv so v Škodini paleti tudi kovinske pa biserne in mat barve. Rapid Spaceback je na primer na voljo v kar 15 barvnih izvedbah, med njimi so nekatere resnično posebne, kot na primer bikoborska rdeča, rallye zelena, dirkaško modra kovinska …

 

Raziščite kot pod mikroskopom. Zdaj lahko prodrete globoko v material samo z uporabo spodnjega drsnika.  

Če okno v mikroskopskem pogledu ni vidno, poskusite še enkrat v višji resoluciji zaslona.

 

Strokovnjak

MOJMÍR HÁJEK

Vodja lakirnice in procesa načrtovanja

 

»Izbor pravih barv, ki ne bodo le delovale dobro na določenem modelu, ampak bodo imele tudi vse zahtevane lastnosti za zaščito njegove površine in zagotavljanje dolge življenjske dobe vozila, je resnično alkemija. Tisto, kar ljudje vidijo, je pravzaprav le površina. Toda pod vrhnjim nanosom je cel kup drugih, ki so seveda še kako pomembni.«