Boste prebrali?
Danes vas čaka 35.000 odločitev. Katera bo naslednja? Naj vam pomagamo: svetujemo, da berete naprej.
Ste tudi vi prepričani, da se moški in ženske odločamo na različne načine? Seveda, boste rekli, ženske se vendar bolj zanašajo na intuicijo in moški na razum.
To pa ne drži čisto!
Raziskave kažejo, da so ženske najmanj tako analitične kot moški. Med 32 raziskavami na to temo jih je tretjina odkrila, da so se ženske pri sprejemanju odločitev bolj sistematično opirale na podatke, medtem ko so moški reagirali po občutku. Drugi dve tretjini študij nista odkrili prav nobene razlike med spoloma. Kljub splošnemu prepričanju torej še zdaleč ne velja, da se ženske tako zelo zanašajo na intuicijo, pojasnjuje dr. Therese Huston, sicer tudi avtorica knjige Kako se ženske odločajo: Kaj je res, kaj ni in katere strategije prinesejo najboljše odločitve. »Je pa res, da imajo na začetku pogosto neko slutnjo, občutek, ki ga nadgradijo s temeljito raziskavo.«
Moški tvegajo
»Preveč razširjeno je prepričanje, da postanejo ženske pod stresom preveč podvržene
čustvom in pri racionalnem odločanju odpovejo,« poudarja
Hustonova. Mara
Mather in Ruud van den Bos, nevrobiologa z
univerze Radboud, sta ugotovila, da so pod stresom moški nagnjeni k sprejemanju
bolj tveganih odločitev kot ženske. »Ko so pod pritiskom in obstaja vsaj najmanjša
možnost za zelo ugoden izid, moški tvegajo, in to večkrat in bolj, kot bi sicer. So
ženske pod stresom v enakem položaju? Ponavadi ne. Ženske so pod stresom običajno
bolj pozorne na tveganja in se odločajo za manjše koristi, ki pa so bolj
zagotovljene.«
A doc. dr. Toma
Strle, ki na magistrskem programu Kognitivna znanost proučuje
odločanje, opozarja: "Čeprav lahko najdemo razlike v odločanju med moškimi in
ženskami, obstajajo razlike pri odločanju tudi med posamezniki istega spola. Nisem
prepričan, ali so razlike večje med spoloma ali med posamezniki znotraj istega
spola. Povedati je treba tudi, da raziskave, ki se ukvarjajo z razlikami v
odločanju med spoloma, večinoma ne raziščejo vloge prepričanj posameznikov in
posameznic (osebnih, družbenih, kulturnih) o spolnih vlogah, ki zagotovo
sooblikujejo odločitvene in druge kognitivne procese; tako vsaj kažejo nekatere
druge raziskave (npr. Savani
in Job, 2017)."
Ni črno-beli svet
"Mislim, da razlika ni tako očitna med moškimi in ženskami, ampak med posamezniki
in posameznicami na splošno, saj če je včasih veljalo, da naj bi bili moški bolj
odločni in racionalni, se to danes zelo spreminja in poznam kar nekaj ženskih
predstavnic, ki so v primerjavi z moškimi precej bolj odločne," razmišlja znana
blogerka Tesa
Jurjaševič.
"Ne, črno-bele razlike ne obstajajo," je prepričana tudi Nastja Mulej, trenerka učinkovitih
De Bonovih metod razmišljanja ter specialistka za uspešno reševanje težav in
ustvarjalno soočanje z izzivi. "Seveda pa obstajajo razlike med ljudmi, vsak izmed
nas je zgodba zase. Na mnoge seveda vplivajo tudi spolne vloge. Tako da se smatra
kot tradicionalna ostalina preteklosti - kar pa je pri nekaterih še ostalo - da so
(morajo biti?) moški bolj odločni in ženske bolj vodljive. Ker pa se ukvarjam s
trenirjanjem razmišljanja ljudi, osebno ne prihajam v stik s takimi, pri katerih bi
to veljalo, saj moji udeleženci pridejo ravno zato, da postanejo nadzorniki svojih
misli - ne glede na spol, starost ali izobrazbo."
Tudi radijski voditelj Robert Roškar meni, da pri
sprejemanju odločitev ni razlik med moškimi in ženskami. "Poznam ženske, ki
sprejemajo hitre in zahtevne poslovne odločitve v trenutku, in moške, ki dramatično
in cmeravo tuhtajo tedne, kaj naj storijo sami s sabo."
Foto: Žiga Lovšin
"Pri večjih odločitvah za nasvet in razmislek velikokrat prosim koga od bližnjih,
pravi znana slovenska blogerka, Eva Ahačevčič Pakiž.
Vse odločitve seveda niso enake vrste: o nekaterih premišljujemo dolgo,
skoncentrirano, tehtamo dejstva za in proti … Druge sprejemamo, ne da bi sploh
pomislili. Odločimo se hitro, avtomatsko. Saj veste, kako lahko ljudje cele noči
prebedimo in se skušamo odločiti, ali zamenjati službo, imeti otroke, se morda
preseliti … Po drugi strani pa od trenutka, ko se zbudimo, mimogrede sprejmemo na
tisoče odločitev - menda celo 35 tisoč na dan! Od tega, kaj obleči, katero
fotografijo »lajkati«, kaj zajtrkovati, če sploh … do vseh ostalih, ki se jih morda
niti ne zavedamo.
»Pri nepomembnih stvareh se odločam hitro, intuitivno, včasih celo popolnoma brez
razmisleka, saj se mi je zanimivo podati v nekaj novega in me ni strah neznanega,
sprememb ali popravljanja. Pri pomembnih pa upoštevam orodja razmišljanja, ki jih
učim, od de Bonove metode Šest klobukov razmišljanja do orodij iz programa Moč
zaznavanja,« je iskrena Mulejeva.
Podobno razmišlja znana blogerka Eva Ahačevčič Pakiž, ki skuša pri
odločanju uravnovesiti svoj intuitivni in svoj racionalni pol. "Je pa tako, da imam
kar dobro razvito intuicijo in ji precej zaupam. Sploh ko gre za drobne vsakdanje
odločitve, me redko pusti na cedilu. Poskušam torej poslušati svoj notranji glas.
Na drugi strani poskušam na situacije gledati pozitivno in si dovolim kakšno zadevo
preprosto prepustiti toku. Naj bo, kot mora biti, si rečem in ne kompliciram."
Kako nad poplavo?
V tej vse večji poplavi odločitev, s katerimi se soočamo na vsakem koraku, se bomo
lažje prebili skozi dan, če bomo odstranili čim več možnosti izbire: strokovnjaki
svetujejo denimo oblačenje v vnaprej določene kombinacije, vstajanje ob enaki uri,
tedenski jedilnik in podobne strategije.
Robert Roškar sicer nima fiksnega tedenskega jedilnika, »a imam v njem v grobem
stvari, ki jih imam zelo rad in jih najpogosteje jem, tako da obstaja velika
verjetnost, da bo nastalo nekaj znotraj tega. Ne vem, kaj bom oblekel jutri, a vem,
znotraj česa se bom odločal. Vem, da bodo to ene od treh najljubših hlač in
najverjetneje bel, črn ali siv pulover. Malo verjetno, da bom oblekel zelenega,
čeprav ga imam že 3 leta v omari.«
Ahačevčič Pakiževa pravi, da jo "pri izboru oblačil vodijo trenutno počutje, vreme
in dnevni plan dogodkov. Seveda, vsakodnevnih odločitev je ogromno, a nisem človek,
ki bi si pretirano belil glavo ob banalnih situacijah, kaj jesti, všečkati ali
kupiti."
Nastja Mulej pa se pri vsakdanjih zadevah drži svoje mantre: »80 % tega, kar delaš,
naj bo rutinsko, torej hitro - tako se oblečem za delavnico, tako za sestanek, tako
za sprehod ipd. V preostalih primerih pa se zavedaj, da si moraš vzeti (kratek) čas
za namerno razmišljanje, načrtovanje, izmišljanje, odločanje, vrednotenje,
izbiranje …«
»Menim, da se ne bi smeli obremenjevati glede takšnih odločitev, kot je jutranje izbiranje oblačil ali tedenski jedilnik. Osebno me takšne stvari nikakor ne obremenjujejo, kaj šele paralizirajo, saj mislim, da nam življenje nastavlja precej bolj zahtevne izzive, kot so te majhne, nepomembne vsakdanje odločitve,« je prepričana Jurjaševičeva, ki sicer izjemno zaupa svoji intuciji.
Včasih razmišljam hit', včasih pa počas'
Navežimo se na Mulejevo in se hkrati vrnimo nekaj vrstic višje, k odločitvam, o
katerih premišljujemo dolgo, in k tistim, ki jih sprejmemo na hitro.
Profesor Daniel
Kahneman (za svoje delo je dobil tudi Nobelovo nagrado) je s
kolegom Amosom Tverskyjem ugotovil, da imamo ljudje pravzaprav dva sistema
razmišljanja, počasnega in hitrega. Obstaja logičen del, sposoben analiziranja
problema in iskanja racionalnega odgovora. Tega dela se zavedamo in odlično
sprejema odločitve, vendar je počasen in zahteva precej energije in koncentracije.
Obstaja pa še drug sistem razmišljanja, ki je intuitiven, hiter in samodejen.
Odgovoren je pravzaprav za večino stvari, ki ki jih naredimo, mislimo ali izrečemo.
Ta naš avtopilot skrbi za tisoče in tisoče odločitev dnevno. Problem se pojavi, ko
na tak način sprejemamo odločitve, ki bi jih morali premleti v svojem logičnem
sistemu.
Večina naših prepričanj in mnenj izhaja iz avtomatskega odziva. Nato naš logičen
del poišče razlog, zakaj v nekaj verjamemo ali mislimo tako, kot mislimo. »Če
mislimo, da imamo razlog, da v nekaj verjamemo, je to pogosto napaka. Naša
prepričanja, želje in upanja ne temeljijo vedno v razumu,« opozarja Kahneman.
Pri hitrem razmišljanju pogosto pridemo do napačnih sklepov, se zanašamo na občutke
in predsodke, pri počasnem pa potrebujemo več informacij in smo pri odločanju bolj
uravnoteženi, a to od nas zahteva več energije. Ves čas skratka nihamo med tem, ali
bomo »razmišljali hitro« ali »počasi«, kot je temu v svoji knjigi Razmišljanje,
hitro in počasno, dejal Kahneman.
Napake
Katere napake pa delamo pri odločanju in zakaj? Ljudje smo nagnjeni k izbiri, ki
pomeni za nas takojšnjo nagrado, pa četudi je odločitev na daljši rok za nas slaba.
Radi se tudi ravnamo po zgledu ljudi, ki jih poznamo, pogosto nas vodijo tudi
čustveni spomini. K slabim odločitvam pa nas prepogosto pripeljejo slabe
informacije, ki jih iščemo pri preslabih virih.
In kakšna je pri odločanju vloga čustev? Nujno jih potrebujemo, sicer se preprosto
nismo sposobni odločati: dokaz za to je nekoč uspešen poslovnež, pacient
dr. Antonia
Damasia, ki po poškodbi možganov ni bi več sposoben čustvovanja.
Čeravno je njegov IQ ostal enako visok, ta mož ni začel sprejemati popolnoma
racionalnih odločitev in še bolj uspeval v poslu, kot bi morda pričakovali, ampak
je o vsaki stvari premišljeval v nedogled, kar se je zanj slabo končalo. Učinkovito
odločanje torej sploh ni mogoče brez čustev, ki skrbijo za motivacijo in dajejo
pomen.
Pa vi? Tudi vas kdaj zaskrbi lastna neodločnost? Nikar. Lahko je namreč celo
koristna, saj vam daje včasih prepotreben čas za temeljitejši razmislek in vas tako
obvaruje pred napako.
Najslabša odločitev
»Moja verjetno najboljša odločitev je bila, da se po rojstvu drugega otroka ne
vrnem več v klasično službo, ampak grem na svoje. Moja najslabša odločitev, ki jo
obžalujem še dandanes, pa je moja izbira srednje šole,« je iskrena Mulejeva. Eva
Ahačevčič Pakiž ugotavlja, da so njene najbolj zgrešene odločitve »v večini
primerov povezane s cono udobja - ko sem se preprosto prepustila temu, kar je bilo
v danem trenutku najlažje, čeprav bi bilo dolgoročno veliko bolje ravnati bolj
drzno."
Robert Roškar pa najslabših odločitev nima. »Nekoč sem mislil, da jih je malo
morje, potem pa sem ugotovil, da so slabe odločitve v bistvu dobre. Nujno jih
potrebujemo za rast in razvoj. Najboljše odločitve pa so tri: selitev v Ljubljano,
podpis pogodbe za službo na Radiu 1 in nakup stanovanja.«
Kako se odločati, da pri tem ne naredimo napake?
Če ste v dilemi, ali boste za zajtrk pojedli kosmiče ali rogljič,
posledice v nobenem primeru ne bodo usodne. Pri menjavi službe, vpisu na fakulteto
ali nakupu avtomobila pa velja upoštevati nekaj nasvetov:
1.) Vzemite si čas
Velike in pomembne odločitve sprejemajte spočiti, skoncentrirani. Če ste že
utrujeni in v stresu, se jim izogibajte. Če ste tik pred rokom, boste bolj verjetno
razmišljali pod vplivom predsodkov in čustvenih vzgibov ter sprejeli bolj tvegano
odločitev. »Sam si vzamem čas in se skušam ne odločati v afektu. Počakam, da se
strasti umirijo. Nikoli se ne odločam zvečer, po dolgem dnevu, ko sem utrujen,«
pravi Robert Roškar.
2.) Pridobite informacije
Tudi za to potrebujete čas, predvsem pa dovolj raznolikih virov. Ne sklepajte
prehitro, skušajte razumeti, kaj vam govorijo dejstva. Ne iščite le potrditev za
lastne vnaprejšnje domneve in prepričanja.
"Racionalno se odločam, kadar začutim, da je pomembno premisliti. Takrat vzamem
svinčnik in papir, 15 minut časa in raziskujem tako, da z zapisovanjem svojih misli
v skladu z orodji razmišljanja, ki sem si jih začrtala, odkrivam, kaj bi bilo
najprimernejše v danih okoliščinah," pravi Nastja Mulej, medtem ko Eva Ahačevčič za
nasvet velikokrat prosi koga od bližnjih.
3.) Postavite sistem
Preprosta pravila vodijo k boljšim odločitvam: pomislite samo, kako vas lahko v
trgovini premami prazen želodec in kakšen učinek ima doma pripravljen in skrbno
premišljen nakupovalni seznam. Podobno je pri nakupu avtomobila. Zapišite si svoje
potrebe in zmožnosti ter pluse in minuse vozila, o katerem razmišljate, predvsem pa
si postavite zgornjo mejo, da vas ne premamijo čustva in se ne »zaljubite« v nekaj,
zaradi česar vas bo kasneje bolela glava.
In kako avtomobile kupujejo v družini Nastje Mulej? »Glede avtomobilov imamo pri
nas klasično porazdeljene odnose: mož izbere model, jaz pa barvo (smeh). Po 11
letih in pol bomo našega Roomsterja, s katerim naredim po 22 tisoč kilometrov na
leto, zamenjali za rdečega Kodiaqa. Kako smo prišli do odločitve? Pravzaprav ni
bilo druge: potrebovali smo večji avto in moral je biti znamke Škoda. Kodiaq
zmaguje na vseh testih, tako da je bila odločitev moža logična. Jaz sem želela samo
čim bolj živo barvo, da avto vedno takoj najdem na parkirišču."
Odločitev, kjer se strinjata srce in razum: nova Škoda Fabia. Spoznajte jo in jo peljite na testno vožnjo! Pa ne spreglejte: Fabia Easy osvaja z izjemno ceno (8.800 evrov s financiranjem 1%+), Fabia Happy pa ugodni ceni (10.500 evrov s financiranjem 1%+) dodaja še izvrsten paket opreme in 27 barvnih različic.