POGONSKA GORiVA: KAJ IZBRATI?

Električni pogon, CNG ali morda celo vodik? Presodite in odločite se sami!

Električno gnani avtomobili so danes okolju najbolj prijazen način motoriziranega prevoza, če seveda upoštevamo predvsem lokalne izpuste, torej ničelni izpust škodljivih plinov pri električnem motorju, ne pa tudi izpustov pri izdelavi in proizvodnji električne energije. In kakšni so v primerjavi z elektriko drugi okolju prijazni pogonski sistemi oziroma energenti?

Preberite, če želite izvedeti!

O vplivu prometa oziroma prevoznih sredstev na okolje se veliko govori. Nobena vrsta pogona (vsaj do danes) ni popolna. Da si boste lažje oblikovali mnenje o tem, katera je najboljša, vam ponujamo celovit pregled vseh okolju prijaznejših načinov pogona. Naj vas popeljemo skozi njihove glavne prednosti in slabosti.

1. ELEKTRIČNI POGON (tudi BATERIJSKO ELEKTRIČNI POGON)
Za pogon skrbi zgolj električna energija, shranjena v baterijah.

Zagotovo je to pogonski sklop (bližnje) prihodnosti, predvsem glede na vse strožje okoljske zahteve v EU (in po svetu) ter glede na napovedi večine držav o omejitvah prodaje vozil z motorjem na notranje zgorevanje. Tako je mogoče pričakovati, da bo po letu 2050 v Evropi težko kupiti nov avto s 'klasičnim pogonom'.

Škoda Citigo iV: prvi serijski povsem baterijsko električno gnan avtomobil znamke Škoda. Na fotografiji je prikazan položaj paketa Li-Ionskih baterij (v oranžni barvi), ki je nameščen pod dnom in za zadnjimi sedeži.

PREDNOSTI

• Brez izpusta škodljivih izpušnih plinov in CO2 (seveda pa CO2 nastaja pri proizvodnji)

• Tehnično zelo preprosto polnjenje baterij na polnilnicah ali domačih polnilnih postajah

• Trenutno gre za izredno nizke stroške pogonske energije (na gospodinjski vtičnici ali domači polnilni postaji), pričakovati pa je, da se bo cena električne energije dvignila, ko bo električnih vozil na cestah bistveno več

SLABOSTI

• Izpusti elektrarn, ki proizvajajo energijo, posebno elekrarn, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo premog

• Okoljski vpliv kopanja rude za dragocene materiale v baterijah, predelava le-teh in proizvodnja baterij

• Polnilna infrastruktura še ni povsem dograjena in ne dohaja polnilne infrastrukture klasičnih (fosilnih) energentov

2. HIBRIDNI POGON
Konvencionalna goriva v kombinaciji z elektriko.

Škoda Superb iV s priključno hibridnim pogonom: klasični 1,4-litrski bencinski motor z notranjim zgorevanjem (označen s črno barvo pod pokrovom motorja spredaj) in električnim motorjem ter lastno tehnologijo električnega pogona (z oranžno barvo).

 PREDNOSTI

• Električni pogon v sistemu zmore precej zmanjšati izpust CO2 v primerjavi s konvencionalnim pogonom

• Električni pogon pri delu pomaga motorju z notranjim zgorevanjem, zato so pospeški (predvsem z mesta) lahko bistveno boljši

• Poraba goriva je lahko med 15 in 35 odstotkov nižja v primerjavi s podobno močnim motorjem z notranjim zgorevanjem. Največje razlike gredo v prid hibridu v mestnem in primestnem prometu.

• Striktna raba električnega pogona (v okviru baterijskega dosega) lahko pomeni tudi izjemno nizko porabo

SLABOSTI

• Hibridni, posebej pa še priključno hibridni sklop je precej bolj tehnično zahteven in kompliciran od konvencionalnega pogona (gre praktično za dva avtomobila v enem)

• Cena tovrstnih modelov je ravno zato precej visoka

• Priključno hibridni sklop pomeni tudi precej višjo težo

3. LPG oziroma UNP
Liquified Petroleum Gas oziroma utekočinjen naftni plin

PREDNOSTI

• Ta energent odlikuje predvsem opazno nižja cena od dizelskega ali bencinskega goriva (tudi do 50 odstotkov cenejši)

• Ker je zelo razširjen, je na voljo tudi precej polnilnic

• Tudi predelava motorja z notranjim zgorevanjem na plinski pogon (UNP) je precej enostavna in cenovno dosegljiva, saj je za predelavo manjših štirivaljnih motorjev treba odšteti manj kot tisoč evrov

• Motor je nekaj tišji od klasičnih motorjev

• Manjša obraba mehanskih delov motorja, motorno olje zdrži dlje

SLABOSTI

• Dodatna teža in zmanjšanje prostora v prtljažniku (pri večjih rezervoarjih, ki niso vgrajeni v prostor za rezervno kolo)

• Z okoljskega stališča so prednosti minimalne (10-15 odstotkov manj CO2, 30 odstotkov manj CO)

• Poraba se s predelavo poveča za okoli 10-15 odstotkov, moč pada za okoli 5 odstotkov

• Tovarniško prirejenih vozil je na trgu malo, Škoda tu stavi na CNG

4. CNG (Compressed natural gas)
Stisnjen zemeljski plin

Nova Škoda Scala G-TEC ima tri rezervoarje za CNG (modra barva) s prostornino za 13,8 kilograma plina in dodatno še devetlitrski rezervoar za bencin

PREDNOSTI

• Zemeljski plin zgoreva v motorju s skoraj nič osovraženimi trdnimi delci (PM 10 in PM5) in s približno 25 odstotki nižjo vsebnostjo CO2

• Precej višja kalorična vrednost od bencina, pa tudi od dizelskega goriva, kar pripomore k nižji porabi

• Višje oktansko število, večja odpornost proti osovraženemu klenkanju (samovžigu)

• Učinkovitejše mešanje z zrakom, kar pripomore k čistejšemu zgorevanju in potencialno boljšim zmogljivostim

• Nižji stroški energenta (med 40 in 50 odstotki manj od bencinske različice istega vozila)

• Zaloge plina so skoraj neskončne, hkrati velja za obnovljiv energent, ki ga je moč pridobivati iz bioplinarn ali sintetično

SLABOSTI

• Omejena infrastruktura zaradi visokih stroškov gradnje polnilnic

• Dražja naknadna predelava kot pri verzijah na UNP

• Cena novih modelov je občutno višja od bencinskih različic in ponekod celo od dizelskih motorjev

5. VODIK
V tem primeru poganja vozilo električni motor ali motorji, ki dobivajo energijo iz gorivne celice. Ta s pomočjo kemične reakcije in oksidanta spremeni kemično energijo goriva v električno energijo.

Seveda pa obstaja tudi možnost, kjer je lahko vodik gorivo v motorjih z notranjim zgorevanjem. Vendar pa se velika večina proizvajalcev vozil v povezavi z vodikom osredotoča na razvoj gorivne celice, predvsem zaradi intenzivnega razvoja električnih pogonskih sklopov.

PREDNOSTI

• Izjemno nizek ali ničelen izpust na izpuhu (kot vodna para)

• Soliden doseg zaradi nizke porabe

• Preprosto mešanje z zrakom oziroma kisikom

• Zaloga vodika je neizmerna

SLABOSTI

• Tehnologija še ni povsem dozorela za masovno uporabo v avtomobilih

• Vodik je potrebno hraniti in prevažati pri izjemno nizkih temperaturah (- 253 stopinj Celzija)

• Polnilna infrastruktura je izjemno pomanjkljiva

• Možnost nepravilnega, prehitrega vžiga mešanice

• Precej drag (energetsko zahteven) proces pridobivanja vodika

6. BIO GORiVA
Dizelsko gorivo ali bencin, ki ima primešan določen odstotek rastlinskih olj.

Tako gorivo se imenuje bio gorivo (v primeru dizla biodizel, v primeru bencina gre v glavnem za bioetanol). Tako biodizel kot bioetanol je mogoče uporabljati kot gorivo, vendar se danes uporabljata le kot dodatek za zmanjšanje vsebnosti trdnih delcev, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov v vozilih na dizelsko gorivo.

PREDNOSTI

• Obnovljiv vir energije

• Nižji izpust CO2

• Če gre za načrtno vzgojo rastlin za biomaso, ima lahko to negativen vpliv na okolje

• Kar 2.500 litrov vode je potrebno za liter bio goriva

SLABOSTI

• Intenzivna raba lahko vodi k zvišanju cen osnovnih živil, kar se je že dogajalo predvsem v Južni Ameriki, ko so plantaže sladkornega trsa za etanol izpodrinjale nasade drugih užitnih rastlin, žitaric …

• Nizka učinkovitost - energija, ki nastane z izgorevanjem biomase na zemljišču določene velikosti je kar 50-krat manjša od količine energije, ki jo ustvarijo sončni paneli, nameščeni na zemljišču iste velikosti