Srečno v jeseni

Jesen je lepa, a ima tudi neprijetnejšo plat: z vse nižjimi temperaturami ter z vse več dežja in vlage prežijo na cestah številne nevarnosti in pasti. Nanje moramo vozniki pripraviti sebe pa tudi svoje jeklene konjičke.

Po toplem vremenu, poletno suhih cestah in obilici sonca se jeseni vozniki znova srečujemo z zgodnjim mrakom, slabo vidljivostjo, lužami na cestah, meglo in tudi s prvo zmrzaljo. Ker voziti avto v sončnem poletnem popoldnevu ali v deževnem jesenskem večeru še zdaleč ni enako, se velja na spremenjene vozne razmere dobro pripraviti.

Med pomembne priprave na hladnejše in bolj mokre dni sodi tudi skrb za brezhiben avto. Še tako dobre pnevmatike na kolesih ne pomagajo prav nič, če v prvem zares hladnem jutru ne moremo zagnati motorja. Zato je pametno, da čim prej temeljito pregledamo svoje vozilo - še bolj zanesljivo pa bo, če to prepustimo strokovnjaku v pooblaščeni servisni mreži znamke Škoda. Če se takšen jesenski preventivni pregled ujame s servisnim intervalom, še toliko bolje.

Dež, dež, dež …

Čeprav nas vreme trenutno še razvaja, lahko z gotovostjo prav kmalu pričakujemo številne deževne dni, z njimi pa tudi mokre ceste. Na mokrem je oprijem pnevmatik seveda slabši od oprijema na suhi cesti, še posebej nevarne pa so luže oziroma stoječa voda na cestišču.

V takšnih voznih razmerah lahko namreč hitro pride do nevarnega vozniškega pojava - splavanja oziroma akvaplaninga. Pnevmatika splava takrat, ko je pod njo toliko vode, da je oblika tekalne plasti s svojimi kanali ne more več sproti odvajati. Med pnevmatiko in cesto se ustvari vodni film, pnevmatika izgubi stik s podlago in postane nevodljiva, avto pa nadaljuje pot le še naravnost v smeri vožnje. Če se to zgodi pred ovinkom, je nesreča skoraj neizogibna.

Pojav splavanja je težko natančno predvideti. Pomagata le pravočasno zmanjšanje hitrosti in skrbno opazovanje luž na naši poti. A delno se lahko iz nevarnega položaja rešimo tudi s pravilnim ravnanjem: pozorni vozniki bodo namreč trenutek, ko avto splava, začutili na volanskem obroču. Takrat je treba takoj pritisniti na pedal sklopke, volanski obroč obdržati v smeri vožnje in počakati, da pnevmatika znova najde stik s podlago. Ostro zaviranje ali celo zavijanje ne pomagata - ob pritisnjeni zavori in obrnjenem volanskem obroču lahko avto, ko ponovno zapelje na suho cesto, nenadno zavre ali sunkovito spremeni smer, kar je lahko zelo nevarno.

Pomemben del varne vožnje v jesensko težkih voznih razmerah so tudi pnevmatike. Četudi v zgodnejši jeseni običajno na cestah še ni snega, plundre in poledice, so kakovostne pnevmatike na kolesih edino zagotovilo za dober oprijem na pogosto spolzkih in nepredvidljivih jesenskih cestah. Ker dobre zimske pnevmatike ob dobrem oprijemu na snegu zagotavljajo tudi boljše odvajanje vode izpod tekalne plasti, bo prav kmalu že čas, da začnete razmišljati o menjavi letnih pnevmatik z zimskimi, tako pa tudi prehitite gnečo v času okoli 15. novembra, ko začne večina slovenskih voznikov oblegati servise in vulkanizerje. 

Umazane ceste

Jesen ne postreže le z dežjem, ampak tudi z umazanimi cestami. To je pač tudi čas dela na poljih, kar pomeni, da je na cestah veliko kmečkih delovnih strojev in traktorjev. Ko traktor zapelje z njive na cesto, s seboj praviloma prinese veliko zemlje in blata. Čeprav so vozniki takšnih strojev po zakonu dolžni cesto za seboj počistiti, tega marsikdo ne stori ali pa naredi le površno. Rezultat so umazane in blatne ceste, ki se v kombinaciji z dežjem lahko spremenijo v prave drsalnice. Na cestah ob kmečkih površinah in poljih zato vozite previdno ter pričakujte umazano in drsečo cesto.

Delovni in kmečki stroji na cestah predstavljajo tudi oviro v prometu; voznikom svetujemo več strpnosti in previdnosti, še zlasti pri prehitevanju tovrstnih vozil. Običajno kmečki stroji na glavnih cestah vozijo le kratek čas, saj ceste uporabljajo le kot povezovalne poti med svojimi polji in njivami. Namesto brezglavega prehitevanja je torej pametneje potrpeti nekaj trenutkov in počakati, da bo traktor zavil s ceste.

Lepo, a nevarno listje

Jesen vselej postreže z lepo paleto rjavih, rdečih in rumenih odtenkov, a vse to živopisno listje prej ali slej konča na tleh, tudi na cestah. Ko jih namoči dež ali le jutranja vlaga, se listnata preproga spremeni v drsečo podlago, na kateri avtomobilski pnevmatiki hitro zdrsne - na mokrem listju namreč ne zimske ne letne pnevmatike nimajo prav veliko oprijema.

Takšni drseči deli ceste so najpogostejši v gozdnatem okolju oziroma pod velikimi drevesi in na senčnatih področjih, kjer je cesta lahko prekrita z mokrim listjem tudi v suhih dneh. V takšnih razmerah je treba voziti počasneje, predvsem pa poskrbeti za daljšo varnostno razdaljo.

Jeseni je treba preveriti hladilno tekočino v hladilniku vašega vozila, ki naj že ima dodano sredstvo proti zmrzovanju, kajti jutra so tudi jeseni lahko hitro zelo hladna. Preverite tudi delovanje in stanje naprave za čiščenje vetrobranskega stekla (in zadnjega stekla, če je vaše vozilo tako opremljeno), preveriti in po potrebi nastaviti pa je treba tudi delovanje brizgalnih šob. V posodo z vodo za čiščenje stekel pa seveda natočite sredstvo, primerno za zimske temperature. Preverite tudi stanje metlic brisalcev in jih zamenjajte, če je treba - slabo brisanje vetrobranskega stekla je v deževnih dneh lahko nevarno. Metlice in druge nadomestne dele za vaš avto najdete v pooblaščeni prodajno-servisni mreži znamke Škoda!

Previdno v megli

Na meglo smo v toplih poletnih dneh že kar malo pozabili, vlažna jesen in temperaturna nihanja pa praviloma prinesejo njeno vrnitev. Za voznike to pomeni predvsem slabšo vidljivost, ki je v kombinaciji s preveliko hitrostjo in premajhno varnostno razdaljo najpogostejši vzrok za avtocestna verižna trčenja.

Prvo pravilo pri zmanjšani vidljivosti je prilagoditev hitrosti. Če vidite le 50 metrov pred seboj, ne smete voziti hitreje od 50 km/h na uro - to je skrajna meja, pri kateri se še lahko varno ustavite, če naletite na oviro ali nezgodo. Če je vidljivost še slabša, je treba še dodatno upočasniti, tudi na 30 km/h, če ne gre drugače. Varnost je pač prva.

Pri vožnji v megli je treba prižgati zadnjo meglenko (ali meglenki), toda le, ko je vidljivost slabša od 50 metrov. Na odsekih brez megle zadnjo meglenko spet ugasnemo, saj ta slepi voznika za nami. Meglenki spredaj sta namenjeni nam, voznikom, da bolje vidimo predse, kar seveda velja le ponoči oziroma v mraku in pri gosti megli (vidljivost manj kot 50 metrov). Prižgani meglenki podnevi ali celo pri dobri vidljivosti veljata za prekršek.

Ker je videti in biti viden jeseni, ko se dnevi krajšajo, tako zelo pomembno, velja preveriti delovanje vseh luči na avtu in jih občasno tudi očistiti. Temeljito je treba od znotraj očistiti tudi vetrobransko steklo - če je to preveč umazano, nas bodo luči nasproti vozečih avtomobilov slepile. Zamenjavo žarnic in čiščenje za vas najhitreje in predvsem najbolj strokovno opravijo na pooblaščenem servisu znamke Škoda, kjer lahko kupite tudi vse nadomestne dele.

Pozor, divjad

Jeseni morajo vozniki pozorno paziti še na eno vrsto udeležencev v prometu - na divjad. Med vožnjo po cestah, kjer obstaja nevarnost srečanja z divjadjo, naj voznik rahlo poveča razdaljo do desnega roba ceste, s čimer si bo pridobil nekaj dodatnega reakcijskega časa. Če v bližini opazi divjad, naj bo to seveda znak za dodatno previdnost, za zmanjšanje hitrosti in za pripravljenost na nenadno zaviranje. Ob tem si lahko pomaga z dolgimi lučmi; močna luč divjad moti, zato se običajno umakne globlje v gozd oziroma v senco.

Če je pred avtomobilom čez cesto stekla ena žival, obstaja velika možnost, da bodo za njo pritekle še druge - z nogo na zavori se boste lahko hitreje zaustavili oziroma izognili trku. Ko voznik spozna, da se trku ne bo mogel izogniti, pa je treba močno pritisniti na zavoro, hkrati pa trdno držati volanski obroč, kajti pomembno je, da avto tudi med zaviranjem obdržite v smeri vožnje. Manevri izogibanja divjadi se namreč lahko slabo končajo, še zlasti pri večjih hitrostih in na cestah blizu dreves.