Modeli
16.11.2016

"Halo, ja, v avtu sem"

Zgodba o tem, kako smo od bakelitne slušalke prišli do prenosnega in nato končno tudi pametnega telefona, ki sta spremenila naše življenje in ga osvobodila prostorskih omejitev.

Pomislite: še pred nekaj desetletji je bilo delo vezano na službo, prostor, v katerem je to delo pač potekalo, z velikim črnim telefonom, fikusom, faksom … Zdaj ga lahko brez izgube časa in varno opravljate tudi na poti. Predvsem pa lahko tehnologija na poti tudi rešuje življenja.

 

 

Prvi poskusi s prenosom zvoka na daljavo (no, kot še marsikaj, je tudi to »daljavo« treba jemati relativno) segajo daleč nazaj, davno pred izume Bella, Marconija, Greya in ostalih, ki so se v poznih letih 19. stoletja poigravali s pogovorom na daljavo s pomočjo električnih impulzov in jim grejo pionirske zasluge za napredek telefonije, kot jo poznamo danes.

 

Sprehodimo se skupaj skozi čas!

 

Od časov prenosa zvoka preko napete žice in dveh open na vsaki strani (podobno otroški igrači s plastičnimi lončki in nitko) preko električnega telegrafa do sodobnih pametnih telefonov je minilo kakih dvesto let, od prvega priznanega patenta za telefon v pomenu, kot ga razumemo danes (kot napravo, ki zvok spreminja v elektromagnetno valovanje in potem nazaj), ki ga je ZDA priznala Grahamu Bellu, pa kakšnih 140. Kljub temu, da si mnogi še vedno niso edini, kdo je resnični izumitelj telefona, saj se v tem procesu pojavljata vsaj še Elisha Grey in Antonio Meucci, je ameriški patentni urad na koncu zmešnjave t.i. Master patent leta 1876 vendarle podelil Grahamu Bellu  (čeprav je menda na isti dan, 14. februarja, svoj patent prijavil tudi Elisha Grey). Kakorkoli - praoče telefona tako ostaja škotski izumitelj Alexander Graham Bell.

Prvi telefoni so neposredno povezovali le dva naročnika, pa še to brez zvonca (klicatelja sta opozarjala na klic z žvižganjem v slušalko). Siemens je leta 1877 v Nemčiji prvi naredil telefon z zvoncem, s katerim je klicatelj lahko z zvonjenjem priklical klicanega.  In če je imela prva centrala na svetu (v ZDA, v mestecu New Haven leta 1878) le borih 21 naročnikov, je bilo leta 1904 v ZDA že tri milijone telefonskih naročnikov! Telefon je dokončno postal nepogrešljiva dobrina sodobnega sveta, saj je omogočal udobno in preprosto komunikacijo na daljavo. Le vprašanje časa je bilo, kdo bo prvi povezal avtomobil in telefon.

Prvi telefoni so bili narejeni v obliki svečnikov, saj je bil mikrofon fiksno pritrjen na enoto, slušalko pa si je govorec primaknil k ušesu. Šele leta 1930 je nastal prvi telefon sodobne oblike (Western Electric model 102) z združeno slušalko in mikrofonom, vilicami za odlaganje slušalke ter vrtljivo številčnico.

 

 

Že leta 1910 je nek švedski inženir Lars Magnus Ericsson (ja, tisti Ericsson) izumil prapraprednika mobilnega telefona, in sicer tako, da je v svoj avtomobil namestil telefon, ki ga je preko dveh dolgih palic spojil s kabli zemeljskega telefonskega omrežja. Na ta način je med pogovori menda celo vozil! Treba je še vedeti, da je bila Švedska v pionirskih časih ena s telefoni najbolj gosto posejanih držav - z 0,5 na 100 prebivalcev celo bolj kot ZDA.

 

Na radijski tehnologiji je bazirala povojna revolucija avtomobilskih (ne mobilnih) telefonov, predvsem v ZDA, z redkimi frekvencami, ki so močno omejevale klice. Tak avtomobilski telefon je leta 1946 lahko dal vgraditi v svoj avtomobil vsak lastnik, cel sistem pa je tehtal neverjetnih 36 kilogramov.

 

In medtem ko je bila tehnologija telefonskih pogovorov preko radijskega omrežja znana že iz 40. let, je prvi delujoč mobilni telefon predstavila Motorola leta 1973, prvi komercialni mobilni telefon pa je bil prav tako Motorolin DynaTAc leta 1983. Za telefon je bilo takrat potrebno odšteti v povprečju okoli  4.000 dolarjev!

 

TAKO IZUM AVTOMOBILA KOT IZUM PRENOSNEGA TELEFONA STA POVZROČILA REVOLUCIJO MOBILNOSTI. ZATO STA »OBSOJENA« NA SOBIVANJE.

 

Prvo delujoče (seveda analogno) mobilno omrežje prve generacije (1G) je začelo obratovati že leta 1981 v skandinavskih državah (Danska, Finska, Norveška, Švedska) kot Nordic mobile telephone.

V osemdesetih letih so se začeli pojavljati prvi v avtomobile vgrajeni mobilni telefoni, ki so bili popularnejši od prenosnih, saj so bili ti še precej težki in okorni, tudi z bazno postajo. Z napredkom tehnologije pametnih telefonov pa danes skoraj ni več znamke, ki bi ponujala poseben, namenski, v avto vgrajen telefon, saj ta ne ponuja več nobene posebne prednosti.

V začetku devetdesetih  je Ericsson ponudil prvo generacijo Bluetooth povezave, ki temelji na radijski kratkovalovni bližnji povezavi dveh aparatov. Izum je revolucioniral uporabo telefonov v avtomobilu, sprva preko Bluetooth slušalk, kasneje preko v zvočni sistem vgrajenega sprejemnika in oddajnika.

 

Telefon, integriran v multimedijski sistem avtomobila

  

S strmim naraščanjem uporabe pametnih telefonov (leto 1993 je uradni začetek te dobe s prvim IBM-ovim modelom Simon) so največji proizvajalci sledili trendu in ponudili uporabnikom tehnologijo, s katero lahko pametni telefon integrirajo v multimedijski sistem avtomobila in številne aplikacije uporabljajo kar preko avtomobilskega medijskega sistema in njegovega osrednjega ekrana. Najbolj popularni so Android Auto in Apple CarPlay ter Mirror Link. Škoda je eden prvih proizvajalcev, ki so kupcem ponudili to možnost.

 

 

Zaradi številnih porabnikov so baterije pametnih telefonov dandanes obremenjene do skrajnosti, pogosto polnjenje, tudi v avtu, pa je nujno. Standardizirani USB vmesniki so sprva olajšali delo in polnjenje v avtu s številnimi žicami in priključki, toda šele brezžično polnjenje, ko je treba telefon le položiti na ustrezno ploščo, pod katero je navitje, je omogočilo popolno neodvisnost od nadležnih (žičnih) povezav.

 

 

 

Kot 'pametni' telefon je le-ta seveda že davno presegel svojo osnovno funkcijo zvočne komunikacije med dvema osebama. V avtomobilu pa lahko poslej omogoča še veliko več kot le internetno povezavo, prenašanje glasbenih (in slikovnih) datotek, funkcijo navigacije … V avtomobilu lahko telefon poslej namreč omogoča osebno komunikacijo s dispečerskim centrom, pa povezavo - tudi telemetrično, s servisom …  Preko telefona in posebne aplikacije je mogoče celo nadzorovati avtomobil in na daljavo uporabljati določene funkcije (na primer zaklepanje). In kar je še posebej pomembno - pomaga tudi reševati življenja.  Funkcija klica v sili se sproži ob nesreči in obvesti lokalni center 112 o nesreči in kraju nesreče (preko GPS koordinat).