Modeli
08.08.2016

Pritisk je ključen: preverjajte

Skrb za to, da se vozite z ustreznimi pnevmatikami,  je seveda pomembna. A še bolj je pomembno, da se zavedamo pomena primernega tlaka v pnevmatikah.

 

 

 

Tudi najboljša in najdražja nova pnevmatika bo dobra, vzdržljiva in oprijemljiva (ter posledično tudi varna) le toliko, kolikor učinkovito boste preverjali in vzdrževali priporočen tlak v njej. Še več - nepravilen tlak v pnevmatiki lahko vpliva tako na porabo in obstojnost pnevmatik kot tudi na vozne lastnosti - in posledično vodi celo do nesreč. Po drugi strani pa je vzdrževanje ustreznega tlaka ena od najenostavnejših, najcenejših in najučinkovitejših načinov varčne in varne vožnje.

 

Več kot pol nas vozi z nepravilnim

 

Raziskav o tem, kako površni so kljub vsem pozivom zakonodajalcev in proizvajalcev vozniki, je kar precej. Ena od zadnjih Michelinovih pravi, da več kot 60 odstotkov voznikov vozi z nepravilnim tlakom v pnevmatikah (v glavnem s prenizkim). Po drugi 40 odstotkov voznic in voznikov tlak preverja le enkrat letno! To seveda poleg potencialne nevarnosti na cesti vodi tudi k precej večji skupni porabi goriva, kar je pred leti ugotovila tudi Evropska komisija.

 

Ta je že konec leta 2014 uvedla zakon, s katerim obvezuje proizvajalce k vgradnji sistema za zaznavanje pritiska v pnevmatikah in opozarjanje na preveliko odstopanje (t.i. sistem TPMS ali Tyre pressure monitoring system). In to šest let za sprejetjem podobnega zakona v ZDA! Tam so tedaj izračunali, da lahko s tem sistemom letno rešijo 70 življenj, v Nemčiji pa so ugotovili, da je kar 41 odstotkov nesreč povezanih z nepravilnim tlakom v pnevmatikah.

 

Kaj to pomeni? 

 

Tak sistem voznika opozarja na preveliko odstopanje od nastavljene vrednosti in ga pozove, naj se čimprej zaustavi in preveri pritisk v pnevmatikah. Deluje na osnovi podatkov tipal sistemov ABS in ESP ter zaznava drobne nepravilnosti hitrosti vrtenja koles(a) zaradi spremembe pritiska, ki vpliva na obseg. Podatke računalnik preračunava ter javlja vozniku, sodobni TPMS sistemi pa zmorejo že tudi obvestiti voznika o pritisku tudi v vsaki posamezni pnevmatiki.

 

V tem primeru gre v glavnem za tako imenovani posredni sistem, seveda pa obstaja še neposreden sistem, ki je natančnejši (in dražji) ter odčitava vrednosti preko tipala na vsakem kolesu (običajno v ventilu), ki potem podatke pošilja preko radijskih signalov neposredno v računalnik, ta pa jih posreduje vozniku preko informacijskega zaslona.

 

Z ali brez - preverjajte!

 

Vsaj enkrat na mesec naj bi preverili pritisk v pnevmatikah, kar je povsem enostavno opravilo, ki ga lahko opravite na vsakem bencinskem servisu. Toda preden se odpravite tja, le preverite, kaj svetuje proizvajalec za vaš tip (in dimenzijo) pnevmatike. Podatek najdete v navodilih ali - bolj preprosto - na nalepki na okvirju vrat ali na pokrovčku posode za gorivo.

 

Bodite pozorni tudi na dve vrednosti, ki ju navajajo - za običajno in večjo obremenitev. Za referenčno vrednost morajo biti pnevmatike seveda hladne, kar bolj preprosto pomeni, da naj z njimi ne bi prevozili več kot dva do tri kilometre (če sploh), preden pomerite tlak v njih. In še to - če ima vaš avtomobil rezervno kolo, nikar ne pozabite preveriti tudi tlaka v njej. Vedite tudi, da imajo lahko sodobni avtomobili tudi tako imenovano kolo manjših dimenzij (če sploh), ki omogoča nižje hitrosti, pritisk v takšnem 'mini' kolesu pa je drugačen (običajno višji).

 

Za vsakdanjo vožnjo - krajše dnevne vožnje z nižjimi hitrostmi, torej - je bolje izbrati 'delno obremenitev', kar pomeni tudi nižji pritisk, saj bo vožnja tako udobnejša, čeravno bo poraba morda za kak deciliter višja.

 

Pri daljših vožnjah, pred daljšim potovanjem in predvsem takrat, ko je avtomobil polno (ali skoraj polno) obremenjen (poletni počitniški izlet), pa ne pozabite tlaka povišati do svetovane vrednosti. Na ta način bo pnevmatika laže zdržala obremenitve z manj deformacijami, poraba bo nižja, vodljivost zadovoljiva, zavorna pot pa pričakovano dolga (oz. kratka).

 

 

Vpliv na vozne lastnosti ni zanemarljiv

 

Vsekakor lahko ob porabi in obrabi pri previsokem ali prenizkem pritisku računate tudi na bolj ali manj opazne spremembe pri voznih lastnostih. Te so lahko pri minimalnih odstopanjih le neprijetne, sicer pa tudi nevarne.

 

Pri prenizkem tlaku lahko to čutite kot:

 

  • nenatančnost vodenja,

  • neodzivnost v zavojih,

  • poslabšano smerno stabilnost,

  • nemirnost pri zaviranju in

  • podaljšano zavorno pot

  • seveda pa obstaja v skrajni meri tudi možnost snemanja pnevmatike s platišča v ostrem zavoju.

 

Pri previsokem pritisku boste to občutili kot

 

  • vpliv na udobje (več potresavanja),

  • slabšo smerno stabilnost,

  • slabšo oprijemljivost,

  • slabšo odzivnost ter

  • seveda nesimetrično obrabo (sredinski del je bolj obrabljen).

 

Naj vas prepričajo podatki

Če vendarle sodite med tiste, ki se redkeje ali redko ustavite in preverjate pritisk, vas bodo naslednji podatki morda vendarle prepričali:

 

- zgolj 20 odstotkov  prenizek tlak pomeni okoli 3 odstotke višjo porabo

 

- za 0,6 bara prenizek pritisk v pnevmatikah lahko pomeni do 50 odstotkov višjo obrabo, pri 20 odstotkov nižjem pritisku bo pnevmatika zdržala le še 75 odstotkov pričakovane kilometrine

 

- za 30 odstotkov nižji pritisk v pnevmatiki opazno dvigne možnost splavanja (aquaplaning)

 

- za 0,5 bara prenizek tlak lahko povzroči nevarnost poškodbe pnevmatike