Strast na kolesu

Druži jih ljubezen do lesa, ustvarjanja z rokami in kolesarjenja, iz katere so se rodila njihova čudovita lesena kolesa: mladi slovenski inovatorji Tina Krajnc, Janez Tratar in Iztok Mohorič so si edini tudi v spoznanju, da se Slovenci končno spet vračamo h koreninam in odpiramo prostor več kot sto let stari tradiciji. O, da, z lesenimi kolesi so se po naših cestah, ulicah in kolovozih vozili že pred letom 1900!

IZTOK MOHORIČ

woodsterbikes.com

Leseno kolo 34-letnega inženirja lesarstva Iztoka Mohoriča je posledica usodne kombinacije študija lesarstva in ljubezni do kolesarjenja. »Na mestne ulice sem želel prenesti obmorski ležerni stil 'cruiser' koles v kombinaciji z lesom.« In res, kot »ustvarjalna duša in tehnološki tip«, ki se rad prepušča novim izzivom, je začel zgodbo lesenih koles, imenovanih Woodster. Dela se je lotil mojstrsko: »Občudujem s svinčnikom skicirane linije avtomobilskega oblikovalca Roberta Lešnika in nekako tako sem tudi sam oblikoval svojega Woodsterja. Konstrukcijsko sem ga nato izrisal v 3D-programu.«

Estetsko dovršeni »cruiser«, ki v delavnici nastaja 20 ur, ni ostal neopažen niti v Avstraliji, ZDA in na Kanarskih otokih. Mladi inženir lesarstva priznava, da je solo igra na trgu tek na dolge proge, nikakor pa v prihodnje ne izključuje poslovnih povezovanj oziroma sodelovanj. »No, korak v smeri večje prepoznavnosti je seveda tudi nastop na sejmih, kot je bil LikeBike v Monte Carlu, kjer se promovirajo samo najprestižnejša kolesa tega sveta.« 

»Moje sanje so, da bi se kolo na posameznih celinah izdelovalo lokalno, torej z lokalno delovno silo, lokalnimi materiali in po lokalno sprejemljivi ceni.«

Ni vrag, da mu bo uspelo, saj ga kot ljubitelja ekstremnejših kolesarskih panog odlikujejo pogum, zagnanost in predanost cilju. »Šele resnejše ukvarjanje z lesenimi kolesi me je spodbudilo k raziskovanju kolesarske industrije in mislim, da ima kolesarstvo svetlo prihodnost. Zadnje čase se pojavlja veliko novih struj, ki so pritegnile mojo pozornost. Super se mi zdi 'fixie', kolo brez prestav in zavor, ki je postalo hit, ko so ga uporabljali kurirji v New Yorku, in predstavlja prvinsko kolesarsko izkušnjo.« Ali bo pod njegovimi spretnimi rokami nastal kak leseni »fixie«, Iztok nerad napove, se pa pohvali, da za takšna kolesa že izdeluje lesene sedeže.

JANEZ TRATAR

tratarbikes.com

»Ker smo na spletni platformi Kickstarter konec prejšnjega leta zbrali več kot 35 tisoč evrov, v naši mizarski delavnici v Trnovem ravno te dni zaključujemo proizvodnjo prve serije lesenih koles, ki jih bomo poslali v Čile, ZDA, Korejo, Avstralijo in na Novo Zelandijo. Za izdelavo enega porabimo preko trideset ur, zato je za nami delovna pomlad, čaka pa nas še bolj aktivno poletje,« pravi 29-letni Janez Tratar, vodja ekipe Tratar Bikes. 

Ko doktorja strojništva povprašamo o tem, kako se je vsa zgodba sploh začela, nam pove, da »so lesena kolesa najlepša posledica kolesarske nesreče«. Sprva se smeje, a ko pomisli na poškodbo, zaradi katere je ležal več kot mesec dni, se zresni: »Pred desetimi leti sem bil navdušen gorski kolesar, in ko sem se peljal čez korenine in skale v kolesarskem parku, sem tako odletel, da sem vedel, da ne bom nikoli legenda, kot je bil moj spustaški vzornik Steve Peat. Ker je nesreča pustila posledice in moja rebra niso več, kar so nekoč bila, mi je bilo jasno, da potrebujem kolo, ki name ne prenese vseh tresljajev zaradi cestnih robnikov, lukenj in kamnov. In ker imam oblikovanje lesa v krvi, je bil začetek konstruiranja kolesa iz tega čudovitega materiala edina smiselna rešitev.« 

Prvo kolo se je zlomilo, drugo je bilo »kot tank, čista katastrofa«, toda mladi inženir je vztrajal in ustvaril elegantno leseno mestno kolo, ki s svojimi izjemnimi lastnostmi in prijetno zunanjo podobo vožnji doda povsem novo dimenzijo. Narejeno je s filigransko natančnostjo in z vizijo estetske dovršenosti, ki ujame pogled vsakega mimoidočega.

TINA KRAJNC 

moi.si

Ko so se pred stoletjem po mariborskih ulicah vozili z lesenimi kolesi, ni bilo to prav nič nenavadnega, danes pa takšno kolo srečamo bolj redko - in če ga, gre zelo verjetno za Fajn Bicikel avtorice Tine Krajnc, ki ji pri delu pomagata oče in ded.

»Kolo tehta 15 kilogramov, kar je primerljivo z mestnimi kolesi,« pravi 28-letna Mariborčanka in poudari, da poleg estetike Fajn Bickl odlikujeta tudi najboljši pohorski smrekov in hrastov les. To neverjetno vpadljivo in uporabno leseno kolo z mednarodnim imenom Moi City Bicycle, ki ima lesene tudi vsi dodatke, vključno s košarico, blatniki in prtljažnikom, naredijo Krajnčevi popolnoma ročno in po meri posameznika, torej je unikat. Zanj porabijo približno 150 ur. 

»Najbolj bodo našega Fajn Bicikla veseli ljudje, ki jim vožnja s kolesom predstavlja užitek!« pravi ekonomistka Tina, ki ni čutila nikakršnega napora, ko se je s fantom in Fajn Biciklom odpravila na 350 kilometrov dolgo pot po Dravski dolini, ki s vije med gorami, te pa ji že od nekdaj predstavljajo navdih in umiritev. Slednja nujno potrebuje, saj ji je lesena inovacija prinesla tudi dober posel. Vse se je zgodilo spontano, brez velikih ambicij ali pričakovanj. Kot pripadnica Facebook generacije je Tina Krajnc na tem omrežju ponosno objavila svoj prvi Fajn Bicikl, opazili pa ga niso le prijatelji, temveč tudi zaposleni na Zavodu za turizem Maribor - Pohorje. Tako je Fajn Bicikel postal zvesti spremljevalec vseh dogodkov, ki promovirajo Maribor kot turistično zanimivo in hedonistično mesto.

»Priznam, da od veselja hodim nad oblaki. Tako kot ustanovitelja Škode se tudi sama večkrat uščipnem, da preverim, ali je vse to, kar se dogaja v zadnjih mesecih, resničnost ali nemara sanjam. Zdi se prav neverjetno, kako spontano smo ustvarili družinski posel, ki ima zagotovo dober potencial!«