Modeli
07.12.2013

V mojem ritmu

So ustvarjalni in dinamični, pogumni in vztrajni. Vsak izstopa na svojem področju, vsak je nekaj posebnega. In kaj imajo skupnega? To, da navdihujejo druge in da so hobije spremenili v način življenja in vir zaslužka. Ne, naši sogovorniki se prihodnosti ne bojijo, ker vedo, da bo takšna, kot si jo bodo ustvarili sami.

 

 

Mariborčanko Katjo (32) in Ljubljančana Blaža (29) je združil swing. Oba že več let plešeta, vendar jima je swing dal še nekaj več - glasbo, ki jima je všeč, ples, aktivni način življenja in drug drugega. Gojita tudi številna skupna veselja, kot so izleti v hribe, jadranje, skrb za psa in kuhanje.

 

Katja je samozaposlena plesalka, poučuje swing in ustvarja koreografije v Sloveniji, velik del časa pa preživi v tujini kot mednarodna učiteljica swinga. Dela s kar tremi plesnimi partnerji. Prizna, da je včasih malce težko usklajevati intenzivne in dolgotrajne plesne delavnice v tujini, delo v Sloveniji in zasebno življenje, vendar ji z vnaprejšnjim načrtovanjem uspeva. Kaj ji pomeni ples? »Začelo se je z zabavo in s sprostitvijo, potem pa se je nadgradilo v delo, ki pa ni tipična služba - hvala bogu! « Prosti čas preživlja z Blažem in s psom, poleg plesa jo veseli še veliko drugih reči, med katerimi so tudi vrtnarjenje, video montaža in igranje harmonija, gotovo pa najbolj izstopa igranje igric na računalniku. Dolgčas ji je kvečjemu včasih na letalu.

 

Blaž je diplomirani arhitekt, vendar sta ga želja ter razmišljanje o človeku in njegovih zgodbah gnala še v študij režije. Danes je perspektiven režiser in scenarist, ki je za film Nad mestom se dani prejel nagrado vesna za najboljši kratki film. Dela za RTV Slovenija in za produkcijsko hišo Sever & Sever. Trenutno montira svoj največji projekt doslej, celovečerec Pot v raj. Njegovo delo je, podobno kot Katjino, odvisno od obdobij. Kako deluje tako sezonsko delo? »Navadiš se,« skomigne Blaž, ki poleg plesa zbira objektive, igra kitaro in usposablja svojega oldtajmerja.

 

 

Rok Langus Žumer, BmX rider

 

Rok (29) se je včasih resno ukvarjal s snowboardingom in ga tudi poučeval, nato pa se je odločil za študij. Veselje s kolesi BMX je odkril po naključju, a je bilo očitno dovolj, da mu danes to predstavlja delo in užitek.

 

Četudi se vam zdi divjanje in skakanje s kolesom adrenalinsko, nevarno in morda celo noro početje, v pogovoru z Rokom sogovornik zlahka začuti, da fant ve, kaj poč-ne, in da se tega športa loteva zelo premišljeno. Danes poučuje spretnosti BMX-vožnje štiri skupine otrok in eno skupino odraslih. »Celo motorično težavni otroci lahko pridejo do točke, ko se zabavajo in se tudi ogromno naučijo. Bolj adrenalinskim otrokom pa pomagam pri preprečevanju poškodb, ker jih kontroliram, brzdam in usmerjam. Tudi če so čisto podivjani, resnih poškodb ni,« navdušeno pripoveduje Rok, ki želi svoje tečajnike naučiti predvsem varnosti in nadzora. In  kaj  je  potemtakem  njegov hobi? Zadnjih šest let vsako jesen in vsako pomlad koplje po gozdu, premetava in oblikuje zemljo v velike skulpture, po katerih čez poletje lahko vozi in vadi svojo tehniko v naravi. Gre za hitro vožnjo z visokimi skoki, pri katerih ne gre za norenje, ampak sta pomembna slog in estetika. Vseeno  je  upiranje  gravitaciji videti nevarno in Rok prizna, da tudi njegovo dekle vedno malce skrbi, ko gre v divjino.

 

 

Mina Žabnikar, grafična oblikovalka

 

Mina (35) je grafična oblikovalka, ki že od leta 2002 redno prejema nagrade in priznanja za svoje delo, vendar ji ta suhoparni opis dela krivico, saj počne še veliko več. Ilustrira, riše stripe, fotografira, piše, razstavlja, vidžeja (vidžej, VJ, je skovanka iz angleškega izraza video jockey in pomeni vizualno  podporo  glasbenim prireditvam) … Vedno pogosteje se podpisuje s svojim vse bolj prepoznavnim vzdevkom Mina Fina. Kljub temu da je oblikovalsko delo samotno, disciplinirano, mirno in da terja svoj čas, boste Mino zlahka srečali v mestu na katerem od zanimivih kulturnih ali zabavnih dogodkov. Ogromno ji  namreč  pomeni  ljubljanska klubska scena, katere del je že vrsto let.

 

Dela tudi kot vidžejka in v zadnjem času se največ ukvarja z bendom Your Gay Thoughts. Vidžejanje je postalo nekakšen kompromis in dopolnitev klasič-nega dela, ki ga ima kot oblikovalka. »Zelo rada hodim ven in se družim z ljudmi. Če pa ob tem delam, si ne morem očitati, da hodim veliko ven,« povsem logično razloži Mina. »Poleg tega pa kot vidžej na dobrem partiju dobiš takojšen odziv publike in to je super občutek.«

 

Mina  je  dnevno  razpeta  med številne in raznovrstne projekte. Ne more povedati, kateri ji je ljubši, saj v prav vsakem pusti del sebe. Nedavno se je spoprijela s  še enim izzivom. S sodelavcem je postala kuratorka mesečnih razstav v priljubljenem ljubljanskem lokalu Bi-Ko-Fe.

 

www.minafina.si

 

 

Anja Humljan, arhitektka in učiteljica urbane joge

 

Anja (30) je živahna, temperamentna in odprta ženska, s katero je prijetno klepetati. Nekdanja atletinja je po poškodbi našla jogo, s katero se je naučila koncentracije, želja po spoznavanju umetnosti in prostora pa jo je pripeljala do arhitekture. A to ni bilo dovolj. V vsem namreč išče nekaj več in dve tako različni dejavnosti, kot sta arhitektura in joga, sta se pri Anji združili v smiselno celoto. Se vam zdi hladna in prizemljena arhitektura nezdružljiva z neotipljivo in duhovno jogo? Anji ne.

 

Zaveda se, da vzhodna kultura in tamkajšnja filozofija ne moreta v enaki meri za-živeti v urbanem zahodnem svetu. A ker joga obenem temelji na skladnosti človeka s seboj in z okoljem, v katerem se nahaja, je Anja ravnotežje našla v t. i. urbani jogi, ki ni nič drugega kot združitev tradicionalne jogijske filozofije in sodobnega zahodnjaškega življenja. Ker je Anja tudi učiteljica urbane joge, lahko to zanimivo zvrst izkusite kar osebno.

 

Po drugi strani pa je Anjo, ki je razpeta med Ljubljano in New Yorkom, klasično razumevanje arhitekture omejevalo. Ker je želela spoznati vse vidike prostora, je odšla na šolanje na Dansko in v Avstralijo. Svoje znanje je obogatila s poznavanjem videa, oblikovanja, snemanja zvoka in govorjene besede. To jo je pripeljalo do širšega razumevanja prostora, ki vključuje tudi gibanje, zvok, svetlobo in ne nazadnje atmosfero. Danes imajo Anjini prostori potencial, njeno delo pa neizčrpno mero navdiha.

 

www.anjahumljan.si

 

 

Andrija Šulić - Shuljo, DJ/producent

 

Andrija (29) je Mariborčan, ki živi v Ljubljani. Je bivši vaterpolist, diplomiral je iz medijskih komunikacij, dandanes pa je predvsem razdvojen med delom spletnega načrtovalca ter didžeja in producenta. Oboje rad počne in se ne more opredeliti le za eno.

 

Izhaja iz glasbene družine, zato ga glasba spremlja že od mladih let, ko je najprej igral klasično kitaro, nato pa poprijel za saksofon. Glasbena šola mu je dala osnovo in občutek, ki ju je kasneje uspešno zlil v računalniško generirano glasbo, ki pa zanj ni osamljeno delo. »Najlepše od vsega je to, da delaš muziko zato, ker se družiš. In da se družiš zato, ker delaš muziko,« pove Andrija in s tem najbolje opiše, kaj mu pomeni glasba. Po desetih letih ustvarjanja glasbe na računalnikih je sodeloval že s številnimi hip-hop glasbeniki, produciral dve plošči za mariborsko skupino Tekochee Kru in letos izdal tudi samostojni album Green Winter. Preplet glasbe, študija in dela je prav njegov album, saj je zanj zasnoval posebno oblikovno rešitev ovitka in v proces ustvarjanja naslovnice aktivno vključil tudi poslušalce. Rezultat je izkušnja, ki si jo človek zapomni. Kako  mu  uspeva  usklajevati glasbo in delo, Maribor in Ljubljano,  obveznosti  in zasebnost? Leta resnega posvečanja timskemu športu so ga naučila discipline, trdega samostojnega dela in tudi skupinskega žrtvovanja, ko je to potrebno.

 

»Če je treba stisniti, stisneš,« pove Andrija na najbolj preprost način.  Lovljenje  rokov,  usklajevanje, samodisciplina ali pa kampanjsko delo - vse to je del njegovih dni ali pa noči, če je to potrebno.

 

www.facebook.com/shuljotekochee