Modeli
05.02.2021

Zmagovalna kombinacija

Če se spogledujete z električno mobilnostjo, a vendar popolnoma električen avtomobil zaradi različnih razlogov trenutno še ni pravi odgovor na vaše potrebe, razmislite o priključnem hibridu.  

Pri znamki ŠKODA lahko izbirate med modeli OCTAVIA iV, OCTAVIA RS iV in SUPERB iV. Naj vam pri razmisleku pomagamo s povsem konkretnimi podatki in cenami.

 

 

Za koga je priključni hibrid?

Priključni hibrid je najboljša izbira za uporabnika, ki denimo na delovni dan ne prevozi več kot 40 kilometrov in želi biti ob koncu tedna, ko ga pot lahko zanese kamor koli, popolnoma svoboden, neodvisen od javne polnilne infrastrukture za električne avtomobile. Če naleti na prosto polnilnico za električni avtomobil, jo sicer s pridom izkoristi, a odvisen od tega, ali polnilnica dela ali ne ter ali je parkirni prostor pred njo prost, ni nikoli. Tudi če ga služba pošlje na več sto kilometrov dolgo pot, jo lahko opravi brez zadržkov in težav. In čeprav bo javna polnilna infrastruktura za električne avtomobile prej ali slej pokrila vse izzive njegove mobilnosti, bo do takrat vedno in v vseh okoliščinah na varni strani s preprosto alternativo: s točenjem goriva na bencinskem servisu. 

Če je njegov dom od delovnega mesta oddaljen 20 kilometrov (v primeru možnosti dodatnega polnjenja avtomobila na delovnem mestu je ta razdalja lahko tudi 40 kilometrov), pa bo lahko pri popolni neodvisnosti, kakršno mu zagotavlja sedanji avtomobil na fosilna goriva, izkoristil vse prednosti izjemno nizkih stroškov oskrbe z električno energijo za prevladujoči del uporabe avtomobila. V bistvu bo njegov avtomobil v vsaj dveh tretjinah (na letni ravni), če ne še v večjem deležu, popolnoma električen in mu bo zagotovil vse prednosti izključno na elektriko gnanih avtomobilov, vključno z izjemno majhnim stroškom za energijo za vožnjo. Ob tem bo deležen tudi pozitivne diskriminacije, kamor sodi brezplačno parkiranje na najbolj atraktivnih mestih v urbanih okoljih v času polnjenja svojega priključnega hibrida na javnih polnilnicah.

 

 

 

(Skoraj) perpetuum mobile

Ena izmed največjih primerjalnih prednosti hibridnih pogonskih sklopov je nenehno pretvarjanje kinetične energije avtomobila v električno, kar se dogaja ob zmanjševanju hitrosti, ko vlogo zaviranja z motorjem in v dobršni meri tudi zaviranja z mehanskimi zavorami prevzame električni motor, delujoč kot generator električne energije. Pri klasičnem avtomobilu se ta kinetična energija s trenjem ob zaviranju spremeni v toplotno  energijo in ob izenačevanjem temperature zavor s temperaturo zraka okolice dobesedno izpuhti ter je za vožnjo za vedno izgubljena. Nadomestiti jo morajo novi litri goriva, ki ob zgorevanju nenehno ustvarjajo toplogredne pline in občutno bolj praznijo denarnico lastnika kot električna energija. 

Pri priključno-hibridnem pogonskem sklopu pa se dobršen del kinetične energije pojemkov shrani v baterije in kasneje omogoča vožnjo povsem brez delovanja motorja z notranjim zgorevanjem. Povedano drugače: brez ene same kapljice fosilnega goriva in grama CO2. Električni motor lahko avto poganja povsem sam, brez delovanja motorja z notranjim zgorevanjem, ali pa temu pomaga, da občutno zmanjša porabo goriva v območjih največje porabe. Ko  si voznik zaželi bolj poskočne in bolj dinamične vožnje, pa je na zgoraj opisan način pridobljena in shranjena električna energija - v slogu dirkalnikov formule ena - hipno na voljo, da z njo elektromotor pomaga klasičnemu motorju in doda tisti neverjeten potisk, ki ga ne zmore noben konvencionalen bencinski ali dizelski motor. Zato OCTAVIA RS z oznako iV ponuja doslej še nedoživeto športnost.

Ta skorajda perpetuum mobile je toliko bolj učinkovit ob večji bateriji, kakršno imajo priključni hibridi ŠKODA z oznako iV. Vanje se namreč lahko shrani občutno več električne energije, hkrati pa se lahko polni in prazni (torej poganja avto) z mnogo večjo močjo, kar pomeni da lahko shrani (in kasneje odda) večji del kinetične energije, shranjene v električno energijo. Ob tem je to večjo baterijo priključnega hibrida seveda mogoče napolniti tudi z električno energijo iz električnega omrežja. Če je ta pridobljena z energetsko samooskrbo, denimo v okviru ponudbe sončnih elektrarn, hranilnikov električne energije in hišnih polnilnic znamke MOON (»hišna« znamka uvoznika vozil ŠKODA, podjetja Porsche Slovenija), pa se v ohranjanje gibalne količine avtomobila z nenehnim prehajanjem različnih oblik energije v druge vključi še energija sonca. S tem dobi oznaka iV razsežnost, ki smo jo do nedavnega pripisovali oddaljeni prihodnosti vožnje z avtomobili.

 

 

 

Ob pravem scenariju uporabe dejansko električen

Kako in v kolikšnem obsegu lahko priključni hibridi znamke ŠKODA v slovenski prometno-energetski stvarnosti prevzamejo vlogo popolnoma električnega avtomobila, zelo zgovorno odkriva prvi tovrstni avtomobil znamke, ŠKODA SUPERB iV 1.4 TSI PHEV. Ob tem ne gre spregledati, da se različica COMBI, torej karavanska izvedba, postavlja s kar 60 centimetrov večjo dolžino ter s prtljažnikom, večjim za 125 litrov v osnovni postavitvi in celo za 533 litrov ob zloženih zadnjih sedežih, merjeno do stropa, v primerjavi z avtomobilom nižjega srednjega razreda, gnanim izključno na elektriko! Ob tem je izhodiščna različica tega priključnega hibrida - skoraj pet metrov dolgega karavana znamke ŠKODA -cenejša od izhodiščne različice občutno manjšega avtomobila, gnanega izključno na elektriko. Tudi po kriteriju zmogljivosti pogonskega sklopa je ŠKODA SUPERB iV 1.4 TSI s sistemsko močjo pogonskega sklopa 160 kW (218 KM) v prednosti.

Kaj ponuja ŠKODA SUPERB iV 1.4 TSI v vsakdanjem prometu, je mogoče ugotoviti na osnovi njegove realne porabe električne energije in bencina v vsakdanjem prometu v širši okolici Ljubljane. Ti podatki so uporabni tudi za Koper in Obalo, Maribor z zaledjem ter vse ostale mestne občine v Sloveniji in okoliške kraje, ki gravitirajo nanje. Torej denimo tudi za Kranj, Celje, Novo mesto, Velenje, Novo Gorico, Ptuj, Mursko Soboto in Slovenj Gradec. 

Izhodišče, zaradi katerega so priključni hibridi v Sloveniji posebej učinkoviti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in sočasno uspešno znižujejo stroške uporabe, je vsekakor dejstvo, da prebivalci Slovenije na dan opravijo približno 95 odstotkov vseh voženj z avtomobili na razdaljah, manjših od 50 kilometrov. Zato se zdi, kot da je priključni hibrid izdelan posebej za ljudi, kot je denimo Kamničan, zaposlen v Ljubljani. Do službe v Ljubljani in nazaj prevozi vsak dan okoli 40 kilometrov in v primernih vremenskih razmerah (kar predvsem pomeni, da ni res zelo mrzlo ali zelo vroče) lahko SUPERB COMBI iV to razdaljo prevozi izključno na elektriko. Ob spretnem vozniku za volanom je v bateriji, ki je bila ob jutranjem odhodu od doma polna, ob vrnitvi še za približno 30 odstotkov energije. Tako bi moral pot brez podpore motorja na notranje zgorevanje brez težav opraviti tudi manj izkušen voznik oziroma je shranjene energije za vožnjo izključno na elektriko dovolj tudi v vremensko manj ugodnih razmerah.

Pri oskrbi z električno energijo priključnih hibridov ne gre spregledati, da so njihove baterije v primerjavi z avtomobili, gnanimi izključno na električno energijo, manjše. Zato ne zahtevajo močnejših priključkov oziroma polnilnic večje moči. Ob tem imajo priključni hibridi znamke ŠKODA z oznako iV možnost izbire zmanjšanja moči polnjenja, kar dodatno razbremeni hišno električno napeljavo. 

Vendar si je tudi v tem primeru smotrno omisliti polnilnico MOON z vgrajenim kablom iz ponudbe Porsche Slovenija. Tovrstna polnilnica ne zagotavlja le preprostejše in udobnejše uporabe. Možno jo je nadgraditi s tehnologijo dinamičnega polnjenja, ki nadzira moč polnjenja oziroma ga za nekaj časa tudi zmanjša ali ustavi, in to glede na trenutne potrebe oskrbe doma z električno energijo. Ob tem je lahko opremljena tudi s komunikacijsko tehnologijo, ki bo že v kratkem postala zelo pomembna, saj bo omogočala upravljanje na daljavo, kar bo dodatno zmanjšalo stroške, predvsem pa zagotovilo stabilnost elektrodistribucijskega omrežja. Tako bo električne energije vedno in povsod dovolj, tudi ko se bodo priključni hibridi in električni avtomobili v Sloveniji namnožili.

 

 

 

Konkretno: stroški

Da napolnimo povsem prazno baterijo, vgrajeno v vozilo ŠKODA SUPERB COMBI iV, je  treba iz omrežja prevzeti približno 11,5 kWh električne energije. V primeru dvoetažne hiše petčlanske družine (80 kvadratnih metrov), ki je ob ogrevanju s toplotno črpalko z omrežjem povezana s trifaznim priključkom moči 17 kW (3 x 25 A) in v povprečju porabi 260 kW električne energije po veliki tarifi in 355 kWh električne energije po mali tarifi, bi ob povprečno 20 delovnih dneh na mesec tovrstno polnjenje račun za oskrbo z električno energijo povečalo za 9,5 do 15 evrov, odvisno od dobavitelja električne energije.

To pomeni, da znaša strošek električne energije na 100 kilometrov ponavljajoče se vsakdanje vožnje na delo okoli 1,9 evra oziroma z najbolj ugodnim ponudnikom električne energije za opisan scenarij porabe celo manj kot 1,2 evra. 

V idealnih vremenskih razmerah pa lahko voznik, ki ve, kako se zadevam streže, s pomočjo najbolj ugodnega ponudnika električne energije strošek približa celo vrednosti 0,8 evra za 100 kilometrov vožnje. Ob viških električne energije po principu neto meritev, če je na strehi hiše postavljena sončna elektrarna, pa je vožnja dejansko brezplačna, pri tem pa avtomobil ne izpusti v ozračje niti grama toplogrednih plinov, in to niti po kriteriju od vira do kolesa (WTW). 

 

 

 

Številne konkretne prednosti tudi ob delovanju na bencin

Pri tehtanju prednosti in slabosti tehnologije elektrificiranih pogonskih sklopov različnih stopenj, različnih avtomobilov in različnih izdelovalcev je potrebno vedeti, da se te tehnologije oziroma rešitve med seboj vse bolj razlikujejo. Za priključne hibride z oznako iV znamke ŠKODA velja, da se ob odločnem pospeševanju oziroma hipni obremenitvi začasno vključi motor na notranje zgorevanje, tudi če je v bateriji dovolj električne energije za vožnjo izključno na elektriko. Še posebej ob neogretem pogonskem sklopu. Tako je ob eni izmed povratnih voženj med Vrhniko in centrom Ljubljane v idealnih vremenskih razmerah ob vožnji po avtocesti z največjo hitrostjo 130 km/h in ob polni bateriji na začetku vožnje potovalni računalnik avtomobila zabeležil porabo 0,6 l/100 km bencina in 18,7 kWh/100 km električne energije. Na 48 kilometrih vožnje je torej avtomobil porabil približno 0,3 litra bencina. Pod enakimi pogoji je za porabo ob povratni vožnji iz Grosupljega v Ljubljano veljalo 0,7 l/100 km bencina in 16,6 kWh/100 km električne energije. Vsekakor izjemno - tako za denarnico uporabnika kot za odločno zmanjševanje emisij prometa, kar je naš največji razvojni in okoljski izziv.

Med posebnosti tehnologije priključnih hibridov znamke ŠKODA sodi tudi to, da ni v celoti usmerjena le k  ohranjanju električne energije za vožnjo izključno na elektriko pri nižjih hitrostih (ali v mestu), saj si sistem z zalogo električne energije v bateriji nenehno pomaga. To je sicer mogoče prilagoditi tako, da se večji del električne energije ohrani za vožnjo po energetsko najbolj zahtevnih odsekih poti. Če voznik na ta način prevozi pot od Ljubljane do Celja, se poraba bencina in z njo povezane emisije toplogrednih plinov odločno zmanjšajo, pri tem pa se večina električne energije ohrani za vožnjo s polno hitrostjo čez trojanski klanec. 

Poglejmo bolj natančno: ob polni bateriji ob začetku poti vozi voznik po Ljubljani izključno na električno energijo in nato - tudi le na elektriko - na avtocesti pospeši do hitrosti 130 km/h. Ko doseže največjo hitrosti, preklopi v način delovanja, pri katerem prevladuje motor na notranje zgorevanje, in ohrani električno energijo za energetsko najbolj potraten odsek, vzpon s hitrostjo 130 km/h proti Trojanam. Tega zmore ŠKODA SUPERB COMBI iV z ogretim pogonskim sklopom brez težav  prevoziti izključno na električno energijo. Na avtocestnem izvozu za Trojane nato voznik ponovno vključi program, v katerem prevladuje motor na notranje zgorevanje. Preostalo električno energijo v bateriji uporabi za pospeševanje do 130 km/h pri Vranskem in za zaključek poti v urbanem okolju v Celju. 

Ob tovrstni vožnji je v idealnih vremenskih razmerah potovalni računalnik avtomobila na koncu poti zabeležil porabo bencina 2,6 l/100 km in 10,8 kWh/100 km električne energije. Na ta način se strošek goriva dizelskega avtomobila s porabo 6 l/100 km praktično prepolovi. Toliko bolj se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov.

Ker se vse bolj uveljavlja praksa, da delodajalci omogočajo polnjenje električnih avtomobilov in priključnih hibridov zaposlenih v delovnem času, ko so njihovi avtomobili parkirani po osem in tudi več ur, je tovrstno zmanjšanje stroškov možno ob vsakdanjih medregijskih vožnjah v obe smeri.

 

 

 

Številne možnosti in še toliko več prednosti

Pri tem je treba vedeti, da se ob zmanjšani moči polnjenja povsem prazne baterije največjega priključnega hibrida znamke ŠKODA napolnijo v približno devetih urah in pol, ob polnjenju z močjo 3,7 kW pa v treh urah in pol.

Na ta način je mogoče izrabiti tudi polnilnice MOON Charge oziroma polnilno infrastrukturo partnerjev podjetja Porsche Slovenija. Pri tem je potrebno upoštevati, da za polnjenje z močjo do 7 kW velja za prve tri ure tarifa polnjenja 0,015 evra na minuto, strošek za zagon posameznega polnjenja pa znaša 0,5 evra. Tako stanejo tri ure polnjenja 3,2 evra. Glede na to, da se v treh urah v baterije »pretoči« dovolj električne energije za 40 kilometrov tekoče vožnje izključno na električno energijo izven avtocestnega omrežja, velja, da znaša ob tovrstnem polnjenju strošek za električno energijo za 100 km vožnje okoli 8 evrov. 

Zato je ob izrabi brezplačnega parkiranja v času polnjenja na najbolj atraktivnih lokacijah v urbanih okoljih smotrno izbrati možnosti nekaterih ponudnikov storitev polnjenja po simbolični ceni oziroma celo brezplačno. Javna polnilna infrastruktura je namreč namenjena predvsem polnjenju električnih avtomobilov, čemur so prirejene tudi cene. V primerjavi z izključno na električno energijo gnanimi avtomobili imajo priključni hibridi več manevrskega prostora, da si s pomočjo motorja z notranjim zgorevanjem poiščejo zanje najbolj ugodno oskrbo z električno energijo.

 

 

 

Za konec

V svet priključnih hibridov znamke ŠKODA smo se zapeljali z največjim med njimi. Ostala dva - torej OCTAVIA iV in OCTAVIA RS iV, obe v limuzinski in karavanski različici - sta energetsko še učinkovitejša  in zagotavljata uporabnikom še več prednosti glede stroškov uporabe. A je s priključnimi hibridi pač tako, da je potrebno njihovo tehnologijo razumeti in jo pretehtati skozi najbolj ponavljajoče oziroma prevladujoče scenarije uporabe. In če se ti ujamejo s prednostmi, ki jih tehnologija priključnih hibridov omogoča, je to lahko ena boljših, če ne celo najboljša rešitev za večino uporabnikov avtomobilov v Sloveniji. Pri tem pa lahko - upoštevaje poselitveni vzorec Slovenije - tudi odločno zmanjša ogljični odtis naše družbe. 

 

Ne gre spregledati, da lahko podjetje z nakupom priključnega hibrida v naslednjih petih letih uveljavlja davčno olajšavo na dobiček v višini 40 odstotkov vrednosti avtomobila. Oznaka iV, ki jo nosijo vsi električni in elektrificirani modeli znamke ŠKODA, je torej tudi izjemna možnost optimizacije poslovanja najbolj prodornih in uspešnih podjetij v Sloveniji.