Na slovenskem avtosalonu

»Saj je kot v kakem templju,« je ob vstopu na razstavni prostor podjetja PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., pod katerega okrilje sodi tudi Škoda, navdušeno pripomnil eden izmed številnih obiskovalcev. Človek mora biti resnično velik avtomobilistični zanesenjak, da vso to pločevino - čeravno izjemno mamljivo oblikovano - opiše s takšnimi superlativi.

Tekst: Aleš Kovačič  Foto: Peter Giodani

Obiskovalci so se že prvi dan avtomobilskega salona v spoštljivem številu vsuli v hale ljubljanskega Gospodarskega razstavišča.

Razlog?

Tudi to, da se najnovejši, najlepši, najbolj drzni in najbolj poželjivi jekleni lepotci v Ljubljano vračajo po več kot petnajstih letih izgnanstva. In to je za »avtomobiliste« vsekakor omembe in navdušenja vreden podatek. Avtomobilska suša je bila namreč vsaj za tiste, ki jim avtomobil ne predstavlja zgolj prevoznega sredstva, ampak vsaj malo tudi fetiš, odločno predolga. Nekaj dobrih gospodarskih napovedi ter jeklene lepote - in zanimanje za avtomobile je med Slovenci vnovič vzcvetelo bujno kot spomladansko cvetje.

Saj vsi vemo, kako razvneta in dolgotrajna je ljubezenska afera človeštva z avtomobili, in podalpski živelj v tem pogledu prav nič ne zaostaja. Kje pa, saj smo po pokupljenih avtomobilih in tematiki barskih debat, ki poleg fuzbala in politike obvezno vključujejo tudi komentar zadnjega krika avtomobilistične mode, na sončni strani Alp pravi Don Juani, Casanove in Rasputini v enem!

Novi časi

V to kategorijo se zagotovo uvrščajo tudi lastniki vozil Škoda in tisti, ki bi to šele radi postali. Po trdnem prepričanju naših sogovornikov, obiskovalcev Škodinega razstavnega prostora, so namreč časi, ko je ta češka znamka veljala za, hja, češko, že zdavnaj minili. Oko obiskovalca se namreč kar ne more odlepiti od mikavnih potez in predvsem živopisnih barv zapeljivo oblikovane pločevine, ki je resda češka, a prav tako bi lahko bila kompaktno nemška ali spogledljivo italijanska.

Tako v oči skoči živordeči hudiček Rapid Sapceback, medtem ko s strani na potep v naravo vabi robustna, v belo odeta in s prikupnim kolesarskim »klobukom« ozaljšana nova Ocatavia Scout. Tam spredaj ji družbo dela športno našpičena nova Octavia RS v mikavni temnomodri barvi, kovinsko rjavi Superb Combi pa je strumen kot očak. A postavljavci paviljona so najslajše in najbolj sodobno prihranili za konec. Tam  poglede vabita dirkalni koncept Fabia Combi R5 v strupeno zeleni barvi in seveda zvezda razstavnega prostora -  Kodiaq.

»Izjemno mi je všeč oblika, dejstvo, da se sedi visoko in da imajo Škodini avtomobili naposled tudi lično značko!« je med spogledovanjem z impozantnim sprednjim delom Kodiaqa, novega Škodinega športnega terenca, pokomentirala Lara iz Ljubljane.

»Lično značko?« začudeno pobaram in sogovornico nekoliko pisano pogledam. Očitno je to dojela kot namig, da nimam pojma, kaj pravzaprav ima značka z všečnostjo avtomobila, saj se ji je že mudilo pojasnjevati: »Všeč mi je, da Škoda ni več, saj veste, češki avtomobil. V smislu slabega okusa in stila, belih nogavic v sandalih in takih zadev. Kot dokazujejo tile avtomobili, so ti časi res minili.«

Seveda mi ob tako poglobljeni in barviti analizi ne preostane drugega, kot da prikimam in naprej poslušam, kako Lara razlaga, da je po dveh letih čas za prenovo družinskega voznega parka in da sta Kodiaq ter Octavia visoko na seznamu možnih kandidatov. »Kaj pa bi si človek še želel od svojega avtomobila? Je prostoren, moderen, varen, visok in za povrhu še zelo lep,« pomodruje ob vznožju prostranega Kodiaqovega motornega pokrova, medtem ko vanj kobaca manjša skupina ljudi, ki jih prostorni terenec požira kot za stavo.

Vedo, zakaj

V tem Škodinem avtomobilskem templju je vsak detajl dodelan, njegova postavitev pa premišljena in enostavna za navigiranje - od razvrstitve vozil, barvnih vzorcev, tiskovin z informacijami o predstavljenih lepotcih pa do manjšega pulta, kjer ti hostese in svetovalci ob sproščenem pogovoru mimogrede ponudijo tudi kakšno sladkarijo. Snovalci razstavnega prostora so premislili sleherni detajl, ki obisk naredi prijeten, informativen, kratkočasen in ne nazadnje domač, kot je lahko samo dnevna soba.

Vas noge ne držijo več? Ni problema, posedite na mini kavču in pokramljajte s katerim od Škodnih predstavnikov ali s prijetnimi hostesami. Lepota, človeška in pločevinasta, gresta namreč že od začetka človekove obsesije z avtomobili z roko v roki. Kod bi vedel, zakaj je tako, a pripombe - ne na vozila ne na hostese - ni bilo nobene …

Zdi se, da je rdeča nit stilsko dovršena in uporabniku prijazna sorodnost salonskega prostora s pred kratkim prenovljenimi Škodinimi prodajnimi saloni, ki jim pravo »dušo« seveda vdahnejo njihovi avtomobili. Tehnološko naprednost slednjih nakazujejo tudi zasloni, kjer se obiskovalci lahko seznanijo s prodajno paleto znamke, osnovnimi značilnostim in zmogljivostmi posameznih vozil ter njihovimi paketi opreme. Nad razstavnim prostorom pa se kot nekakšno božje oko dviga velik televizijski ekran, kjer se vrtijo stilizirani spoti Škodnih avtomobilov.

Zato ni nič čudnega, da je to prostor, ki privablja ljudi z razčiščenimi pojmi o tem, zakaj so ti avtomobili zanje prva izbira, si mislim. Zaradi njihovih mimogrede navrženih modrosti in resnic ter po drugi strani zaradi lastne neposvečenosti se vsaj malo počutim kot nevedni starodavni romar, ki se v iskanju odgovora, kateri avto kupiti in zakaj, odpravi v preročišče. Menda so se že stari Heleni pred vsako hudo resno odločitvijo, pa naj je šlo za vrsto posevka ali pač tarčo zavojevalskega pohoda, za nasvet obrnili na orakelj preročišča v Delfih.

A za razliko od starih Grkov ljudje, ki se zanimajo za nakup Škodinega avtomobila, niso omahljivci, ki bi jih najedali dvomi. So presneto dobro informirani, predvsem pa točno vedo, kaj pri avtomobilu iščejo. Prostora za kakšno posebno grško dramo ali epsko širino tu pač ni. Tudi za baročno romansko pretiravanje očitno ne, saj po tem, ko Tržačan Mauro navdušeno opiše pripravljenost in osvetljenost razstavnega prostora znamke Škoda, v enem stavku pove še, čemu bo tudi ženi Marii kupil Octavio. »Sem taksist in sem v vseh teh letih vozil že mnogo znamk,« razloži visokorasli Italijan, ki bi se pod košem verjetno znašel kot riba v vodi, vendar pa v avtomobilskem svetu njegova nadpovprečna višina predstavlja resno oviro. Ali pač izziv, če je tvoj poklic snovanje avtomobilov. Škodinim strokovnjakom gre to očitno dobro od rok, saj »v nobenem Mercedesu ali Beemveju nisem sedel tako udobno in brez težav kot v Superbu,« pove Mauro, medtem ko ga zvedavi sin cuka za rokav, češ da naj se le spravi z njim za krmilo Kodiaqa. Medtem ko si oče nastavlja optimalen položaj za volanom, mali Fabio poskakuje na zadnjih sedežih.

»Poglej, vse je na svojem mestu,« ugotavlja glava družine in nadaljuje: »Všeč mi je ta novi avtomobil, ker sedim tako dobro kot v Superbu, le da še nekoliko višje, kar mi pomaga pri lažjem vstopanju in izstopanju.« Ogled zaključi s pripombo, da bo njegov naslednji avtomobil verjetno Kodiaq, saj je dovolj prostoren za družino, a obenem krajši od Superba, ki močno pogleduje tja proti petim metrom.

Pazljivo s komplimenti

Seveda pa Tržačan ne bi bil čistokrvni Italijan, če ne bi pohvalil tudi imenitnega dizajna, ki mu pri Škodi pravijo »kristalast«, saj se navdihuje pri češki tradiciji oblikovanja kristala. Pohvala na račun stasa? Če prihaja s strani predstavnika naroda, ki je izumil stil, je to vsekakor lep kompliment. Nič kaj pretirano pa nad njegovim nazorno izraženim komplimentom na temo atributov bližnje hostese ni bila navdušena njegova žena, ki mu je v zameno na hitro nekaj zabrusila. A nič togotno zateženega; prej igrivo hudomušnega, kot to zna le mediteranska duša.

Med pogovorom z obiskovalci Škodinega razstavnega prostora in razlagami filozofije, ki stoji za njihovim nakupom - ali vsaj poželenjem po avtomobilih te znamke - izvem, da ti pri izbiri avtomobila izhajajo iz povečini racionalnih argumentov: prostornost, funkcionalnost, varnost, zmogljivosti, zanesljivost, varčnost …

Vse lepo in prav, vendar s podobnimi pridevniki velikokrat opisujemo tudi povsem vsakdanje predmete, kot je recimo pomivalni stroj. Ali varčna sijalka. Vsekakor je manjkala tista čislana pika na i, tisti pregovorni veliki finale, tisti »pod črto«, ki vse lepo zaokroži, povzame in zaključi.

Hm, sanjski avto? Terna!

»Za svoj trideseti rojstni dan si bom kupil novo Škodo Octavio,« mi za volanom razstavljene Octavie RS mirno, a s toliko več teže izda Črt. Čeravno je Italija blizu rodne Primorske, Črt ne deluje kot človek, ki bi bil nagnjen k pretiravanju, napihovanju, teatralnosti in nastopaštvu, ampak prej k racionalnosti oziroma nečemu, kar Slovenci idealiziramo kot zdravo pamet. Ne nazadnje je Črt pravnik.

»Škodini avtomobili, sam namreč vozim Fabio, imajo vse, kar od avtomobila pričakujem, in nič nepotrebne navlake ali praznega blišča, ki jih preprosto ne potrebujem. S tega stališča je Octavia moj sanjski avto, ki si ga bom kupil za svoj trideseti rojstni dan,« na moje vrtanje prostodušno odvrne Primorec. Ne, Črta si ne bi mogli izmisliti niti v Škodinem marketinškem oddelku, vsekakor pa bi ga bilo pametno zaposliti. Kajti, če dobro premislim, je njegova izjava doslej najboljši opis bistva bistroumnega Škodinega slogana Simply Clever.