1895–1905

Motor: človeške noge

Prostornina: odvisno od prehranjenosti

Moč: odvisno od hrane

Največja hitrost: tistega, ki jo je dosegel, niso nikoli našli

Leta 1894 se je knjigarnar Vaclav Klement kot pravi domoljub v češčini pritožil podružnici dresdenskega podjetja Seidel & Naumann nad strašno slabo kvaliteto njihovih koles Germania. »Pišite nam v jeziku, ki ga bomo razumeli,« so ga ošabno zavrnili. Pa se je podjetni predsednik lokalnega kolesarskega kluba sam lotil dela in 18. decembra 1895 skupaj z Vaclavom Laurinom ustanovil podjetje Laurin & Klement.

S kolesi Slavia sta stavila na prave karte: kakovost, vzdržljivost, tehnološko dovršenost in skrb za stranke, ki so ključne lastnosti vozil znamke s krilato puščico tudi danes, dolgih in bogatih 130 let kasneje.

1904–1909

Motor: štirivaljni

Prostornina: 570 cm3

Moč: 4 kW (5 KM)

Največja hitrost: 75 km/h

Štiri leta za prvim kolesom sta Laurin in Klement na tržišče poslala še motocikel. Leta 1903, ko je zanju delalo že 300 ljudi, so motocikli L & K na 34 dirkah dosegli kar 32 zmag!

CCCC, peti motocikel, ki je nastal v delavnici L&K, ni imel štirivaljnega motorja, ampak štiri enovaljne, postavljene v vrsto. Kljub temu je bil to eden prvih štirivaljnih pogonskih sklopov. Vožnja je bila silno zapletena, ni bilo sklopke, motor pa se je zagnal s pogonom na pedale kot običajno kolo.

1905

Motor: dvovaljni V

Prostornina: 1005 cm3

Moč: 5 kW (7 KM)

Največja hitrost: 40 km/h

Davnega leta 1905 je z močjo sedmih iskrih konjičev iz tovarne v Mladi Boleslav zapeljalo tehnološko čudo na štirih kolesih, dvosedežnik Voiturette A, ki je navduševal tudi množice na pariškem avtomobilskem salonu.

Vsi dvosedežni avtomobili tistega časa so nosili francosko oznako voiturette in zanjo sta se odločila tudi ustanovitelja znamke L&K. PraŠkoda je zmogla hitrost do 40 kilometrov na uro, tolikšna pa je bila tudi omejitev v Avstro-Ogrski. Vozilo je tehtalo 600 kilogramov in je postalo velika uspešnica tako v cesarstvu kot tudi onkraj njegovih meja.

1907–1909

Motor: štirivaljni

Prostornina: 2438 cm3

Moč: 15,5 kW (21 KM)

Največja hitrost: 60 km/h

L&K F bi bil čisto običajen avto, če ne bi bil povezan z razvpitim grofom Kolowratom, ki so mu rekli tudi Kilowatt. Mladega plemiča je pri osemnajstih letih oče iz ZDA poslal v rodno Švico, da bi nadzoroval družinski posel. Namesto tega je mladenič tekmoval z avtomobili. Ko na dirko v Gaillonu leta 1909 dirkaški FCS z vlakom ni prispel pravočasno, je Kilowatt nastopil s civilnim modelom F, s katerega je snel celotno karoserijo. Sedel je kar na pletenem stolčku in prepričljivo zmagal. Pozneje je postal solastnik podjetja Škoda.

1909

Motor: štirivaljni

Prostornina: 5425 cm3

Moč: 74 kW (100 KM)

Največja hitrost: 150 km/h

Mladi inženir Otto Hieronimus je L&K popeljal v svet tekmovalnega avtomobilizma. Z modelom FC je leta 1908 zmagal na reliju od Sankt Peterburga do Moskve. FCR je bil prvi namensko za dirke narejen avto. Zaradi ostro koničastega nosu je dobil vzdevek krsta. Hieronimus, Kolowrat in Draskovich so postali prva dirkaška ekipa tovarne ŠKODA. Trije primerki FCR so smešili tekmece in pometali z njimi, organizatorji dirk pa so prirejali pravila, tako da FCR ni smel več nastopati.

1905–1911

Motor: enovaljni

Prostornina: 780 cm3

Moč: 4 kW (5 KM)

Največja hitrost: 40 km/h

Nenavaden motocikel z dvema kolesoma spredaj je bil genialna rešitev za vse namene. Pred voznikom je bil lahko sedež za dva potnika ali pa nakladalno mesto za prevoz različnih vrst tovora. LW so uporabljale pošte v Pragi, Budimpešti in na Dunaju. V Pragi je poštar oddal pošiljke na 37 naslovov v 58 minutah, peš pa je za to porabil dve uri in pol. LW se je uporabljal tudi zunaj cesarstva, prišel je celo do Mehike.

1914–1925

Motor: štirivaljni

Prostornina: 4713–5912 cm3

Moč: 29 kW (40 KM)

Največja hitrost: 20 km/h

Na razpisu avstro-ogrske vojske za tovorno vozilo je zmagala tovarna Praga, pri L&K pa so pripravili svojo rešitev z oznako MS. Deklarirana nosilnost tega modela je bila dve toni, a se jo je zaradi prostornosti dalo preseči za skoraj dvakrat. V povojnih letih so tovornjak v številnih izvedbah razvijali naprej. Od leta 1923 je nosil oznako 540, leta 1925, po združitvi L&K s tovarno Škoda, pa je bilo izdelanih zadnjih sto primerkov. Večina jih je imela jeklena kolesa z nalito gumo, brez zraka.

1925–1929

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1791 cm3

Moč: 18 kW (25 KM)

Največja hitrost: 90 km/h

Po združitvi L&K s podjetjem Škoda je bil 110 prvi avtomobil nove dobe. Vaclav Laurin je sicer do svoje smrti leta 1930 ostal tehnični direktor. Izdelanih in prodanih je bilo skoraj tri tisoč primerkov 110, veliko več kot katerega koli modela pred tem. To je bil tudi začetek filozofije Simply Clever. 110 je bil na voljo z različnimi konfiguracijami sedežev in medosne razdalje. Zaradi okroglega zaključka zadaj se ga je prijel vzdevek kopalna kad.

1926–1929

Motor: šestvaljni

Prostornina: 6597 cm3

Moč: 74 kW (100 KM)

Največja hitrost: 140 km/h

Leta 1926 je novonastalo podjetje Škoda s špansko-švicarsko družbo sklenilo sporazum o licenčni izdelavi modela H6. Luksuzni avto je bil večinoma narejen na Češkem, in sicer šasija v Plznu, karoserija pa v Mladi Boleslav. Narejenih je bilo sto avtomobilov z mogočnim šestvaljnikom, enega od njih pa je imel v lasti tudi prvi češki predsednik Tomaš Masaryk.

1933–1934

Motor: štirivaljni

Prostornina: 995 cm3

Moč: 15 kW (20 KM)

Največja hitrost: 85 km/h

V času po veliki gospodarski krizi je Škoda sestavila majhno kompaktno vozilo s štirimi valji in 20 konjskimi močmi. 420 je bil na voljo kot trivratni kombi, dvosedežni športni kabriolet in limuzina. Zelo lahek (med 450 in 750 kilogrami) ter okreten avtomobilček je prinesel tudi veliko užitka v vožnji. Poraba se je gibala pri zelo ugodnih sedmih litrih na sto kilometrov.

1935

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1995 cm3

Moč: 41 kW (50 KM)

Največja hitrost: 140 km/h

V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je avtomobilska industrija zavedela pomena aerodinamike in vsi proizvajalci so iskali rešitve, ki bi zmanjšale zračni upor. Škodaje leta 1935 predstavila koncept Dynamic, ki je bil oblikovan kot vodna kapljica. Za njegov razvoj so uporabljali celo primitiven vetrovnik. Kar so se naučili pri modelu 935 Dynamic, so potem s pridom uporabili za celo serijo novih predvojnih modelov.

1935–1938

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1386 cm3

Moč: 22 kW (30 KM)

Največja hitrost: 110 km/h

Škoda je bila s kupejem Monte Carlo glavna zanimivost avtomobilskega salona v Parizu leta 1936. Z izjemno aerodinamično obliko in športnimi voznimi lastnostmi je ta model izražal ekskluzivnost in prestiž. Enega od 72 izdelanih primerkov v različici kabriolet je dobil tudi Peter II. Karađorđević, zadnji jugoslovanski kralj.

1934–1949

Motor: šest- in osemvaljni

Prostornina: 2492–3991 cm3

Moč: 40–70,7 kW (55–96 KM)

Največja hitrost: 125 km/h

Leta 1934 je Škoda izdelala svoj največji model z oznako 640 Superb. Njegovi nasledniki so opustili številko in obdržali samo še ime, ki ga tudi danes nosi največji model v paleti vozil Škoda. Leta 1935 je Superb dobil nagrado za najelegantnejši avto. Med vojno so izdelovali model Superb 3000, ki so ga v nemški vojski uporabljali za prevoz visokih častnikov. Po vojni so sestavili še 162 primerkov. Skupaj je bilo narejenih okoli 2500 Superbov.

1935–1941

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1386 cm3

Moč: 23 kW (31 KM)

Največja hitrost: 100 km/h

Oznaka Rapidse je pojavila na različici Popularja leta 1934, že leto pozneje pa je Škoda to ime uporabila samostojno za nov srednje velik model. Kot tip 901 s štirivaljnikom s stranskimi ventili so ga izdelovali tri leta, od leta 1938 pa z novim, močnejšim motorjem z ventili nad valji. V različnih izvedbah je bil avto na voljo kot dvo- in štirivratna limuzina ali kabriolet. Rapid je leta 1940 dobil novo, bolj aerodinamično karoserijo in 1,5-litrski motor, do konca leta 1941 pa so izdelali še kakih dva tisoč primerkov tega modela.

1939–1942

Motor: šestvaljni

Prostornina: 3137 cm3

Moč: 55 kW (75 KM)

Največja hitrost: 100 km/h

Po okupaciji leta 1938 je češka industrija prešla v roke tretjega rajha. 903 je bil eden od le nekaj medvojnih modelov. Šlo je za serijsko različico leta 1936 za češko vojsko razvitega prototipa. Terenski avto je imel tri osi, zadnji dve sta imeli pogon 4x4. Vozilo je zmoglo premagati izjemen 45-odstotni naklon in doseči hitrost do sto kilometrov na uro.

1946–1952

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1089 cm3

Moč: 24 kW (32 KM)

Največja hitrost: 100 km/h

Prva povojna Škoda je imela štiri sedeže in par vrat, kasneje so ji dodali še kabriolet, dvosedežni športni kabriolet in kombi, ki se je uporabljal kot dostavnik ali reševalno vozilo. V petih letih so na ceste spravili 67 tisoč primerkov in motorizirali češko ljudstvo.

1951–1952

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1221 cm3

Moč: 33 kW (45 KM)

Največja hitrost: 80 km/h

V povojnem programu znamke Škoda so bila tudi vojaška vozila, od oklepnika 971 in vzhodnega džipa 973 do te amfibije, modela 972. Narejenih je bilo pet prototipov, na vodi pa je vozilo dosegalo hitrost 10 kilometrov na uro. Oboroženo je bilo s strojnico in tremi puškami.

1949–1950

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1089 cm3

Moč: 88 kW (12 KM)

Največja hitrost: 170 km/h

Škoda je kmalu po vojni obnovila tudi svoj dirkaški program. Na osnovi modela 1101 Tudor je najprej nastal Sport, s katerim je ekipa iz Mlade Bolesav šokirala Zahod in se pojavila na sloviti dirki 24 ur Le Mansa leta 1950. Istega leta je nastal tudi dirkalnik z odprtimi kolesi, Supersport. Sport in Supersport sta večinoma nastopala na dirkah v vzhodnem bloku, kjer so jima bila edina prava konkurenca avtomobili znamke Tatra.

1955–1959

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1089 cm3

Moč: 30 kW (41 KM)

Največja hitrost: 110 km/h

Zelo priljubljen povojni model je bil Škoda 440 Spartak. Ta avto je bil narejen kot začasni model, preden se je pojavil 1000 MB, a je presenetil in v zgolj štirih letih je bilo izdelanih 75 tisoč primerkov. Model 450 je bil kabriolet. Skupaj je v tovarni nastalo 75.417 vozil.

1959–1964

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1089 cm3

Moč: 30 kW (41 KM)

Največja hitrost: 110 km/h

1959 je Škoda opustila številčno poimenovanje in 440 se je kot osmi povojni model preimenoval v Octavio. Kabriolet 450 je postal Felicia. Vozila so se prodajala po vsem svetu. Po letu 1964, ko je tovarna pogorela in so končali proizvodnjo, je bila to do Favorita tudi zadnja Škoda z motorjem spredaj.

1957

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1089 cm3

Moč: 68 kW (92 KM)

Največja hitrost: 190 km/h

Tudi po koncu programa Sport in Supersport je športni oddelek Škoda še naprej sestavljal čudovite dirkalnike. Podobno kot Sport sedem let prej je tudi 1100 nastal za vzdržljivostne dirke. Motor z dvojno odmično gredjo in 16 ventili je zmogel za tiste čase izjemnih 92 konjskih moči, poganjal pa ga je visokooktanski letalski bencin. Politična situacija je dirkalniku preprečila, da bi tekmoval zunaj vzhodnega bloka. Leta 1958 so izdelali tudi dva kupeja z zaprto streho, ki pa sta bila uničena v prometnih nesrečah.

1964

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1200 cm3

Moč: 66 kW (90 KM)

Največja hitrost: 210 km/h

Po končanem programu Sport in Supersport so fantje pri znamki Škoda sestavili pravo formulo za Formulo Junior ali F3. 1,2-litrski motor s 66 kilovati (90 konjskimi močmi) je 410 kilogramov težak bolid pospešil do hitrosti 210 kilometrov na uro. Narejeni so bili trije primerki tega modela, Škoda pa je z njim osvojila naslov prvaka vzhodnoevropske formule tri.

1964–1969

Motor: štirivaljni

Prostornina: 988 cm3

Moč: 35 kW (48 KM)

Največja hitrost: 125 km/h

Končala se je doba nosilne šasije in 1000 MB je bil prva Škoda s samonosno karoserijo, kar je poenostavilo izdelavo. Prvič je bil motor nameščen v zadek, poganjal je zadnji kolesi. 1000 MB so razvijali kar sedem let in postal je češki Volkswagen. Kot eden najboljših modelov z litrskim motorjem tistega časa je zasenčil tudi slovitega hrošča. Za praktično enako ceno je ponujal neprimerno več opreme in udobja. Narejenih je bilo 440 tisoč primerkov, vsakega sedmega so prodali v Nemški demokratični republiki, veliko pa tudi na zahodu.

1966–1972

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1221 cm3

Moč: 34 kW (47 KM)

Največja hitrost: 110 km/h

Si morete misliti, da so predniki današnjih SUV-ov znamke Škoda prišli z Nove Zelandije? Otočje tam spodaj je bilo že za časa Laurina in Klementa priljubljen trg. Partnerstvo med podjetjem Škoda in novozelandskim uvoznikom je pripeljalo do prvega novozelandskega avtomobila. Trekka je bila terensko oblikovano vozilo z dvignjenim podvozjem, postavljeno pa je bilo na šasijo modela Octavia. Narejenih je bilo tri tisoč primerkov, ki so jih izvažali še v Avstralijo, na Fidži, Samoo in v Vietnam.

1972

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1107 cm3

Moč: 54 kW (73 KM)

Največja hitrost: 180 km/h

Leta 1972 je Škoda na avtosalon v Bruselj pripeljala koncept, ki je bil z aerodinamično karoserijo iz fiberglasa videti povsem dorasel zahodnim športnikom. Za nameček se je namesto vrat navzgor in naprej odpiral kar celoten sprednji del s stekli in streho. Ferat serijske proizvodnje sicer ni doživel, je pa pozneje igral v nekaj čeških filmih in serijah. Najbolj znan je iz grozljivke Vampir Ferat (1981), v kateri ga namesto bencina poganja kri. V glavni vlogi je nastopila Dagmar Havlova, pozneje žena češkega predsednika Vaclava Havla.

1969–1977

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1000 in 1100 cm3

Moč: 35–46 kW (48–63 KM)

Največja hitrost: 125–140 km/h

Oblasti so odločile, da tudi naslednika 1000 MB zaradi visokih stroškov prestrukturiranja ohranita motor zadaj. Pravzaprav sta 100 in 110 močno prenovljena 1000 in 1100 MB. Spredaj so na primer v tovarni dodali kolutne zavore. Leta 1975 je bilo kar 10,6 odstotka vozil v NDR znamke Škoda, med njimi pa je prevladoval model 100. Skupaj so ga izdelali v več kot milijon primerkih.

1974

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1997 cm3

Moč: 120 kW (163 KM)

Največja hitrost: 250 km/h

Dirkaški oddelek ni opustil sanj o zmagah in ob reli dirkalnikih je sredi sedemdesetih let na osnovi kupeja 110 R nastal GT. Z dvolitrskim motorjem in Porschejevim menjalnikom, razširjenimi kolesi in brez odbijačev je bil namenjen predvsem dirkališčem. Kljub temu pravih rezultatov ni bilo in izdelali so le tri primerke.

1974

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1800 cm3

Moč: 113 kW (154 KM)

Največja hitrost: 220 km/h

Sredi klenega socializma inženirji iz športnega oddelka Škoda niso pozabili slediti zahodnim trendom. V vetrovniku nastali dirkaški Spider je z malim motorjem dosegal velike hitrosti. Naredili so tri prototipe. Tri leta pozneje je nastal še Spider II, ki je imel dvolitrski motor s 155 konjskimi močmi, malo zver pa je pognal do hitrosti 250 kilometrov na uro. Spider II je bil tudi zadnji namensko dirkaški koncept znamke Škoda. Vsi naslednji so bili izpeljani iz serijskih avtomobilov.

1971–1972

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1150 cm3

Moč: 74 kW (100 KM)

Največja hitrost: 150 km/h

Konec šestdesetih let je bil priljubljen dirkalni šport avtokros. Inženirji so vzeli primerek 110 in z njega odstranili vse, kar se je dalo. Ostala je gola školjka, streho je zamenjal varnostni lok in nastal je dirkalnik za umazane in blatne podlage. To pa je bil šele začetek. Navdušeni nad Volkswagnovim Dune Buggyjem so številni prodajalci po svetu sami jemali za osnovo modele Škoda 100/110 in jih predelovali v Buggyje, na primer v Italiji in Belgiji. Pri znamki Škoda so uvideli potencial in leta 1975 sami sestavili tip 736, ki pa ni dočakal serijske proizvodnje. Pet prototipov so potem na praškem letališču uporabljali kot spremljevalne avtomobile.

1976–1990

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1046–1289 cm3

Moč: 33–46 kW (45–63 KM)

Največja hitrost: 130–150 km/h

Sredi sedemdesetih let je na trg prišla Škoda 120 (tip 742), zadnja tri leta proizvodnje prenovljena kot Škoda 105 (tip 746). Imela je zadnji pogon in naprednejšo tehniko. Kupejevska različica je nosila oznako Rapid. Zanimivo je, da je bila to najbolj prodajana Škoda vseh časov. Izdelanih je bilo več kot dva milijona vozil. Še leta 2002, dvanajst let po koncu proizvodnje, so primerki obeh tipov predstavljali kar 10 odstotkov češkega voznega parka. Ni pa bila to zadnja Škoda z zadnjim pogonom: od leta 1991 do 1994 so iz rezervnih delov ročno sestavljali vse, kar je bilo na voljo, celo 1100 MB.

1975-1980

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1289 cm3

Moč: 101 kW (135 KM)

Največja hitrost: 220 km/h

Eden najbolj posrečenih cestnih dirkalnikov iz vzhodnega bloka je bil Škoda 130 RS, narejen na osnovi kupeja 110 R. Avto je redno zmagoval na relijih in krožnih dirkah v svojih kategorijah, izdelanih pa je bilo dvesto primerkov in nekatere še danes srečujemo na dirkah v zgodovinskih pokalih.

1987–1994

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1289 cm3

Moč: 43 kW (58 KM)

Največja hitrost: 150 km/h

Sredi osemdesetih let se je Škoda poslovila od zadaj nameščenega motorja. Kompaktna kombilimuzina je imela motor in pogon spredaj, za velikimi dvižnimi prtljažnimi vrati pa je bilo veliko praktičnega prostora. Obliko je prispeval italijanski Bertone. Skupaj so v sedmih letih izdelali 783 tisoč primerkov. Favorit je bil zadnja Škoda iz vzhodnega bloka. Leta 1991 je namreč češka znamka postala del koncerna Volkswagen.

1992–1995

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1289 cm3

Moč: 40 kW (54 KM)

Največja hitrost: 150 km/h

Med koncepti s konca zgodbe vzhodnega bloka je tudi dostavnik za prosti čas. Izdelana sta bila dva primerka na osnovi modela Favorit, odeta v pisane barve, s kontrastno shemo in z zaščitnimi loki. Deskarska vizija pa ni prišla dlje od ideje. Leta 1996 je Škoda Felicia Fun v štiri tisoč primerkih uresničila sanje Beach Boysov iz Mlade Bolesav.

1994–2001

Motor: štirivaljni

Prostornina: 1283 cm3

Moč: 50 kW (67 KM)

Največja hitrost: 150 km/h

Po padcu komunizma je podjetje močnega tujega partnerja leta 1991 našlo v Volkswagnu. Leta 1994 je nastal naslednik modela Favorit, Škoda Felicia, pri kateri se je poznal velik vpliv matičnega koncerna. Napredek je bil očiten zaradi kakovosti izdelave in materialov, sodobnejšega dizajna ter varnosti in udobja, ki so znamko Škoda poslali na novo uspešno pot. Felicia je bila prva Škoda, ki je imela varnostne blazine in klimatsko napravo.

Dve leti kasneje so pri Škodi predstavili novo Octavio, ki ji je sledila tudi različica Combi. V letih od 1996 do 2010 je prva generacija novega modela Octavia dokončno potrdila znamko Škoda kot enakovrednega svetovnega proizvajalca avtomobilov. V tem času je na ceste zapeljalo 1,8 milijona limuzinske in kombi različice.

Leta 1999 so pri Škodi predstavili Fabio, leta 2001 Superba, leta 2004 prenovljeno Octavio in Octavio Combi, leta 2006 Roomsterja, leta 2007 novo generacijo Fabie, leta 2008 drugo generacijo Superba in Superba Combi.

Leta 2009 je svet osvojil Yeti, leta 2010 prenovljena Fabia in Roomster, leta 2011 mestni malček Citigo in Rapid, nato pa v pravi modelski ofenzivi leta 2013 druga generacija Octavie in Octavie Combi, leto kasneje urbani Rapid Spaceback ter leta 2014 barvita nova Fabia in Fabia Combi.

Leta 2015, točno 120 let po ustanovitvi podjetja, je Škoda začetek novega poglavja v svoji zgodovini označila z novim Superbom in Superbom Combi.

V naslednjih letih je z modelom Kodiaq Škoda prodrla na trg SUV vozil, Enyaq pa je postal Škodino prvo električno vozilo.

Danes ima Škoda v svoji ponudbi poleg dveh električnih modelov (Enyaq in Elroq) tudi priključne hibride - ob modelih z bencinskimi in dizelskimi motorji, seveda.