Pogovor: mag. Uroš Salobir, Eles

Če je Eles skrbnik delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, saj z zagotavljanjem njegove stabilnosti zagotavlja električno energijo povsod in za vse namene, 24 ur na dan, je mag. Uroš Salobir kot direktor Elesovega Področja za strateške inovacije (PSI) tisti strokovnjak, ki s svojo ekipo usmerja razvoj tega stebra slovenske elektroenergetike v časih vse večjih razvojnih, strateških in drugih izzivov.

Mednje sodi tudi vzpostavitev množične električne mobilnosti, za katero Salobir meni, da ne bo predstavljala grožnje stabilnosti slovenskega in širše evropskega elektroenergetskega sistema. Stroka mu izkazuje izjemno zaupanje, saj je podpredsednik odbora za raziskave in razvoj pri združenju 42 sistemskih operaterjev prenosnega omrežja ter član predsedstva združenja EGVIAfor2Zero. Razen njega ni v mednarodnih okvirih iz Slovenije na takšnem položaju na presečišču elektroenergetike in mobilnosti nikogar. Zato imajo njegova razmišljanja o električni mobilnosti še toliko večjo težo.  

Za začetek splošno vprašanje: ali je v času trenutne energetske krize v Evropi elektromobilnost in uvajanje obnovljivih virov energije potisnjeno v kot in gre predvsem za golo preživetje?

Današnja situacija vsekakor pritegne pozornost vseh elektroenergetikov in drugih energetikov ter se ji moramo v celoti posvetiti in jo poizkusiti rešiti. Predvsem zato, ker trpijo odjemalci in odjemalci so vedno v ospredju. Vendar ne smemo spregledati, da obstajajo razlike v pogledih na nastale razmere, ki bodo obveljale tudi v prihodnje. Današnja situacija se namreč po mojem mnenju lahko primerljivo ponovi v letih, ko bomo šli v povsem razogljičen energetski sistem, ko bodo obnovljivi viri dosegli visoke vrednosti in bo celoten sistem transformiran.

Zavedati se moramo, da vzporedno s transformacijo mobilnosti in tehnologij v prometu poteka tudi transformacija energetskega sistema. Transformirala se bosta oba sistema. Ob tem se morata ujeti v letih 2030, 2035. Nadaljnje mejnike bo potrebno skupaj doseči še v letih 2040, 2050. Tisto, kar je zame pomembna izkušnja trenutne situacije, je, da ne smemo čakati, da moramo določene sistemske ukrepe sprejeti nemudoma, takoj. Da imajo koncepti e-mobilnosti, ki jih promovira Eles (koncept E8 in Pentlja), res pomemben, pozitiven vpliv na električno mobilnost in na elektroenergetski sektor. Te koncepte je potrebno uveljaviti pred letom 2030, ker nihče ni verjel, da je lahko ta transformacija elektroenergetike tako težavna, kot se je pokazalo v tej krizi.

Seveda ima lahko elektromobilnost pri transformaciji energetike tako pozitivno kot oteževalno vlogo, kar je odvisno od tega, kaj bomo delali do leta 2030 in naprej. V trajnostnem smislu se transformacija energetike na bo končala, kvečjemu se bo odvijala hitreje in bo elektromobilnost ostala, kot doslej, del te transformacije. Bodo pa razlike v tem, kako si bodo ljudje zapomnili trenutno situacijo. Jaz si resnično želim, da si jo bomo zapomnili po tem, da se bo nekaj podobnega zgodilo leta 2030, če ne bomo bolje pripravljeni.

Se pravi, da bi lahko razumeli sedanjo situacijo kot davek na to, kar doslej nismo storili, in da moramo razumeti, da nas bo vse to tudi v bodoče še bolj teplo, če ne pospešimo sprememb. Kaj elektromobilnost v trenutni fazi razvoja pomeni za Eles in celoten elektroenergetski sistem?

Eles želi predvsem zagotoviti masovno polnjenje vozil na različnih tipih polnilnih postaj in ob tem tudi čim boljšo ceno polnjenja električnih vozil. O tem se sicer danes bolj malo pogovarjamo, a vemo, da so odjemalci na to zelo občutljivi. Eles od samega začetka vztraja na tem, da bodo dobre rešitve tiste, ki bodo na koncu cenovno najboljše. Ne govorimo o ceni polnilnice, govorimo o ceni polnjenja.

V Sloveniji sicer naletimo na težave, povezane z ne dovolj robustno dimenzioniranim omrežjem ob priključevanju sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in sedaj tudi polnilnic za električne avtomobile. Za kar ni odgovoren Eles. Vendar za vse tovrstne težave obstajajo tudi rešitve.

Koncept E8 predvideva, da morajo delodajalci masovno povečati prisotnost polnilnic na parkiriščih, namenjenih avtomobilom zaposlenih v delovnem času. Ta rešitev je robustna za 50 do 60 odstotkov vseh voznikov električnih avtomobilov. Če imate doma težave s polnjenjem električnega avtomobila, je rešitev polnjenje tam, kjer se avtomobil zadržuje enako časa kot doma.

Eles je to možnost ponudil zaposlenim in posledica tega je, da število tistih, ki uporabljajo električne avtomobile, narašča. Ob tem moramo paziti, da spremembe ne uvajamo po starih merilih, češ da je električna energija čez dan draga, ponoči pa poceni. Ta pogled je del preteklosti. Z naraščanjem deleža električne energije iz sončnih elektrarn bo električna energija zagotovo cenejša čez dan kot ponoči oziroma v koničnih intervalih, ki se jih moramo najbolj izogibati. To so intervali, ko pridemo iz službe, ob petih, šestih, sedmih zvečer, in zjutraj, ko gremo v službo.

"Navajeni smo, da so cene naftnih derivatov enake ne le znotraj dneva, marveč na daljša časovna obdobja. Nihče ne razmišlja, ali je pametneje točiti gorivo dopoldan, popoldan, zvečer, ponoči, na poti v službo ali domov. Pri električni energiji pa temu ni in ne bo tako. Sploh na lokacijah, ki omogočajo neomejene moči polnjenja. Tam bodo namreč iznajdljivi ponudniki s cenovnimi popusti spodbujali polnjenje v časovnih pasovih, ko je električna energija cenovno najbolj ugodna, ko je na trgu največ električne energije iz obnovljivih virov. Med deseto in štirinajsto uro je namreč električna energija cenejša za 30, 40 in celo 50 odstotkov."

"Bolj kot razpršiti polnilnice po številnih malih lokacijah, ki bodo ponujale eno ali dve polnilnici, se nam zdi pomembno uporabnikom zagotoviti kvalitetno in zanesljivo uporabniško izkušnjo na nekoliko manjšem številu točk z izjemno veliko močjo, za katere se uporablja nov izraz polnilni parki. Govorimo seveda o polnilnih parkih, ki po moči predstavljajo neko novo dimenzijo v okviru elektroenetrgetskega omrežja."

Ste zagovornik električne mobilnosti in uporabnik električnega avtomobila. Kakšna je vaša zgodba prehoda na električni avto?

Sam sem prve korake v smeri električne mobilnosti naredil leta 2017 s priključnim hibridom, od leta 2019 pa vozim čisto električno vozilo. Brez osebne uporabe električnega avtomobila bi težko zagovarjal sistemske koncepte s takim žarom in odločenostjo.

Na začetku smo na Elesu večji pomen dajali polnilnicam za osebna vozila in sistemskemu delovanju polnilnic. Predvsem temu, kako zagotoviti čim bolj poceni polnjenje za osebna vozila. Skozi vse izkušnje, tudi osebne, smo ugotovili, da nam manjka poseben segment, segment gospodarskih vozil, še posebej težkih gospodarskih vozil.

Ko smo raziskovali, smo ugotovili, da se pripravlja ogromen val novih tipov električnih vozil, ki bodo povzročila še večjo revolucijo v energetskem sektorju kot sama električna osebna vozila, ker jih ne bo možno tako sistemsko polniti in na ta način nadzirati njihovo porabo, kot na primer to omogoča koncept E8. Polnjenje teh vozil bo kratkotrajno, na hitrih polnilnicah velikih moči. Seveda bodo to multifunkcionalne polnilnice, ki bodo predstavljale podporo tako osebnim kot gospodarskim vozilom.

Zato daje sedaj Eles enako težo hitremu in počasnemu množičnemu polnjenju električnih vozil. Ne toliko samim polnilnicam kot zagotovitvi ustreznih moči in lokacij. Mi zelo zagovarjamo to, da se polnilnice postavijo na funkcionalnih lokacijah, kjer lahko zagotovimo hitro polnjenje večjega števila vozil z najboljšo uporabniško izkušnjo za voznika.

To je recimo bistvo Elesovega koncepta Pentlja. Bolj kot razpršiti polnilnice po številnih malih lokacijah, ki bodo ponujale eno ali dve polnilnici, se nam zdi pomembno uporabnikom zagotoviti kvalitetno in zanesljivo uporabniško izkušnjo na nekoliko manjšem številu točk z izjemno veliko močjo, za katere se uporablja nov izraz polnilni parki. Govorimo seveda o polnilnih parkih, ki po moči predstavljajo neko novo dimenzijo v okviru elektroenetrgetskega omrežja.