Raziskovalci trajnosti: ribič iz srca Galicije

Carlos dela v trajnostni ribogojnici, vozi Enyaq 60 in si je sam zgradil kočo zase in svojo družino. 

Carlos Miguelez je človek, za katerega trajnost ni le plemenito zveneč koncept, ampak način življenja. Njegovo delo je osredotočeno na trajnostni ribolov, pri katerem uporablja tradicionalne  pristope. Z lastnimi rokami je zgradil pasivno kočo, uporabljal lokalne vire, pomagala pa mu je družina, s katero živi v vasi Barazón Grande v osrednji Galiciji.

Poleg prelepe pokrajine, ki jo domačini spoštujejo in ohranjajo, je območje bogato z dediščino tradicij njihovih prednikov. Lokalna kultura je usmerjena v čim boljše izkoriščanje razpoložljivih virov. Desetletja, preden sta trajnost in recikliranje postala tako pogosto uporabljani besedi našega časa, sta bili tukaj že trdno uveljavljeni v praksi. In prav ta tradicionalni pristop skuša Carlos uporabiti pri vseh izzivih sodobnega časa. Kako vključiti starodavno modrost v sodobne prakse? In kako vse to ohraniti za prihodnje generacije, kako to prenesti na potomce -  kot način življenja.

Temeljnega pomena je zanj trajnostni ribolov, ki ne izčrpava naravnih zalog v rekah. Del njegovega dela je tudi izobraževanje študentov in lokalnih skupnosti. Vse, kar počne, odraža njegovo poslanstvo: zagotoviti, da bodo prihodnje generacije podedovale dobro ohranjeno okolje.

Carlos Miguelez, po izobrazbi gozdarski tehnik, dela v centru za vzrejo in razmnoževanje rib v galicijski vasi Barazón Grande. Pri svojem delu pomaga pri upravljanju ribolova v provinci Orense in drugih regijah ter opravlja številne druge naloge. Njegova ribogojnica služi kot genetska rezerva za ribe različnih rek te pokrajine in pomaga pri obnovi ribjih populacij v ekološko osiromašenih rekah.

Nobeno presenečenje tako ni, da je tudi njegova hiša zgrajena z lokalnimi materiali in s pomočjo tehnik, ki mu jih je predal oče, kot takšna pa predstavlja globoko povezanost z njegovo dediščino in zemljo. Služi kot zapuščina, ki jo želi predati prihodnjim generacijam.

Ideja zanjo se je porodila, medtem ko je delal ob reki. Kolega Miguel, ki je zaključeval študij arhitekture, mu je ponudil pomoč. Pri gradnji so sodelovali tudi Carlosov brat, sin in hči. Hiško so zgradili v dveh poletjih. Ustvariti so želeli ekološko in trajnostno strukturo, pri tem pa uporabljati le lokalne surovine - to pa so surovine iz neposredne, "nič-kilometrske" oddaljenosti od stavbe,  pridobljene na najbolj naravi prijazen način. Prav tako so uporabili veliko recikliranih materialov in komponent, kot so stara rabljena okna. Koča ima tudi svoje sončne panele in čistilec vode za biotopni čistilec za bazen.

Raziskovalci trajnosti: naša serija zgodb predstavlja zanimive in navdihujoče ljudi, njihove domiselne projekte ter njihov nekonvencionalen in skromen pristop k življenju.